Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stíšati -am dov. (ȋ)
narediti, da postane kaj tiho, tišje: stišati glas, jok / stišati orkester; stišati razposajene otroke pomiriti, umiriti
    stíšati se 
    1. postati tih, tišji: pogovor se je stišal; brezoseb. v razredu se je stišalo / glasovi so se stišali v šepetanje
    2. ekspr. postati manj intenziven, manj izrazit; poleči se: hrup, vihar se stiša / bes v njem se ni stišal; bolečina se je polagoma stišala
    stíšan -a -o:
    vprašati s stišanim glasom; prisl.: stišano govoriti
SSKJ²
stišávati -am nedov. (ȃ)
delati, da postane kaj tiho, tišje: stišavati glas
    stišávati se 
    postajati tih, tišji: jok se polagoma stišava
SSKJ²
stiščáti -ím dov. (á í)
star. pririniti: stiščati voz na breg / komaj se je stiščal skozi množico
SSKJ²
stíšček -čka m (ȋ)
teh. priprava za stisnjenje gumijaste cevi: zmanjšati pretok s stiščkom; gumijasta cevka pri sokovniku z jeklenim stiščkom
SSKJ²
stiševáti -újem nedov. (á ȗ)
delati, da postane kaj tiho, tišje: stiševati glas
    stiševáti se 
    postajati tih, tišji: pogovor se je stiševal
SSKJ²
stíški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Stično: stiška opatija
♦ lit. stiški rokopis in Stiški rokopis več zapisov v slovenskem jeziku v latinsko pisani rokopisni knjigi iz prve polovice 15. stoletja
SSKJ²
stíva -e ž (ī)
min. rudnina magnezijev silikat s hidroksilno skupino: na vodi plavajoča stiva; nahajališče stive
SSKJ²
stjuard ipd. gl. steward ipd.
SSKJ²
stkáti stkèm dov. (á ȅ)
1. narediti tekstilni izdelek s križanjem, prepletanjem osnovnih niti in votka: stkati blago, platno; stkati iz lanu, volne; stkati na statvah; ročno stkati / stkati preprogo, prt; pren., ekspr. pisatelj je mojstrsko stkal pripoved
2. narediti pajčevino: pajki stkejo mreže
    stkáti se ekspr.
    nastati, pojaviti se: na nebu so se stkale rahle meglice; pren. med njimi so se stkale trdne vezi prijateljstva
    stkán -a -o:
    stkan prt; doma stkano platno; povest prikazuje življenje, stkano iz preprostih dogodkov
SSKJ²
stláčiti -im, in stlačíti in stláčiti -im dov. (á ȃ; ī á ȃ)
1. povzročiti, da kaj zaradi pritiska
a) zavzame manjši prostor: stlačiti seno; silažo je treba dobro stlačiti / stlačiti glino z nogami
b) spremeni prvotno obliko: stlačiti klobuk, škatlo / stlačiti grozdje, sadje
2. s prislovnim določilom s tlačenjem spraviti kam: vso krmo so stlačili v silos; obleko je stlačil v nahrbtnik, vrečo / stlačiti zmleto meso v čreva / ekspr.: stlačiti knjigo v torbo dati; taka stvar se lahko stlači v žep / ekspr. v spored so stlačili marsikaj uvrstili; pren., ekspr. stlačiti znanje v učence
// ekspr. povzročiti, da je množica ljudi stisnjena na kakem prostoru: vse obiskovalce so stlačili v eno sobo; vsi so se stlačili v dvorano / živeli so raje na deželi, niso se dali stlačiti v bloke
● ekspr. fanta so stlačili v pisano majico, hlače in dokolenke oblekli; ekspr. kršilce reda so stlačili v zapor zaprli
    stláčen -a -o:
    stlačen klobuk; stlačeni so bili kot slaniki; stlačeno seno
SSKJ²
stláti stéljem nedov., stêlji steljíte (á ẹ́) star.
1. nastiljati: stlati živini; stlati z listjem, s slamo
2. trositi, metati: stlati cvetje na pot
SSKJ²
stléti stlím tudi iztléti -tlím dov., stlì tudi iztlì (ẹ́ í)
tleč zgoreti: štor je stlel v peči / vse je stlelo v pepel; pren., ekspr. veselje v njenem srcu je stlelo
SSKJ²
stó stôtih štev. (ọ̑ ó)
1. izraža število sto [100]
a) v samostalniški rabi: stotim so podelili priznanje; šteti do sto; od stotih se jih je udeležilo zborovanja le sedemdeset; pripovedovali so o smrti stotih; prišlo jih je najmanj sto / star. obresti so pet od sto pet odstotkov; bankovci po sto
b) v prilastkovi rabi: zbralo se je več sto ljudi; igrišče je dolgo kakih sto metrov; na sto tisoč prebivalcev jih je umrlo za to boleznijo tristo; članek naj obsega do sto vrstic / po stotih nastopih je prenehal tekmovati; tudi neskl.: v zadnjih sto(tih) letih se je marsikaj spremenilo; rodil se je na današnji dan pred sto(timi) leti / pohod sto(tih) žensk na Triglav
// neskl. izraža številko sto: stanuje na Dunajski 100; pet ulomljeno s sto
2. ekspr. izraža nedoločeno veliko količino: namesto njega lahko dobimo sto boljših; ni čudno, da je suh, ko pa ima sto težav / preden greš na pot, imaš sto in sto opravkov; sto in stokrat sem ti že povedal dostikrat; sto let ga že nisem videl zelo dolgo
● ekspr. svoje nazore je spremenil za sto osemdeset stopinj v celoti, popolnoma; star. v stotniji je poldrugi sto mož sto petdeset mož; ekspr. stavim sto proti ena, da ga ne bo popolnoma sem prepričan; pog. pihalo je ko sto hudičev zelo močno
♦ ekon. indeks sto število, ki služi kot osnova za primerjavo drugih istovrstnih podatkov; geom. iztegnjeni kot meri sto osemdeset stopinj 180°
SSKJ²
sto... ali stó... in sto... prvi del zloženk (ọ̑)
nanašajoč se na število sto: stoevrski, stoglav, stokraten, stoletje, stoletnik
SSKJ²
stóa -e ž (ọ̑)
1. um., v stari Grčiji odprta dvorana, hodnik s stebri: zbiranje Zenonovih učencev v stoi
2. filoz. stoicizem: predstavnik grške, rimske stoe
SSKJ²
stóbárven -vna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ekspr. mnogobarven: stobarvna svetloba se blešči
SSKJ²
stočíšče -a s (í)
zastar. kraj, prostor, kjer se kaj steka; stečišče: stočišče rek / mesto leži ob stočišču pomembnih prometnih poti
SSKJ²
stočíti1 stóčim dov. (ī ọ́)
s točenjem spraviti skupaj: stočiti ostanke vina v en sodček; prim. iztočiti
SSKJ²
stočíti2 -ím dov., stóčil (ī í)
nar. skotaliti: stočiti kamen; stočiti se po bregu
SSKJ²
stóčje -a s (ọ̑)
zastar. sotočje, stečišče: ob stočju rek je zrastlo naselje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stódínarski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki ima vrednost stotih dinarjev: stodinarski bankovec
SSKJ²
stoênka -e ž (ē)
pog. tip srednje velikega osebnega avtomobila znamke Fiat: nesrečo je povzročil voznik stoenke
SSKJ²
stóévrski -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki ima vrednost stotih evrov: stoevrski bankovec; stoevrska vstopnica
SSKJ²
stóg -a m (ọ̑)
1. visoka stožčasta kopa, kopica zlasti sena, slame: delati stoge; zložiti snopje v stog; stog sena
// debelejši kol na sredi kope, kopice: na poljih so stali prazni stogi
2. nar. gorenjsko kozolec: vihar je prevrnil stog; dajati seno v stog
SSKJ²
stógla -e ž (ọ̑)
nav. mn., nar. jermen za zavezovanje čevljev: rahljati, vezati stogle na čevljih / čevlji na stogle
SSKJ²
stóglásen -sna -o prid. (ọ̑-ā)
ekspr. mnogoglasen: vpitje se je mešalo s stoglasnim truščem; stoglasno petje ptičev
SSKJ²
stóglàv in stógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ)
1. v pravljicah ki ima sto glav: stoglavi zmaj; bajke o stoglavi morski pošasti
2. knjiž. številen, velik: stoglava jata ptičev; stoglava množica ljudi
SSKJ²
stogotíti -ím tudi stogôtiti -im dov., stogótil tudi stogôtil (ī í; ō ȏ)
raztogotiti: fantov molk ga je še bolj stogotil; stogotil se je in udaril s pestjo po mizi
SSKJ²
stogôvje -a s (ȏ)
več stogov, stogi: imeti slamo v stogovju
SSKJ²
stoicízem -zma m (ī)
1. filoz. filozofska smer, katere vodilno etično načelo je življenje človeka v soglasju z njegovo naravo: stoicizem spada k antičnim materialističnim filozofijam; proučevati stoicizem
2. knjiž. mirnost, ravnodušnost: občudovali so njen stoicizem
SSKJ²
stóičen -čna -o prid. (ọ́)
1. nanašajoč se na stoike ali stoicizem: stoični nazori; stoična filozofija; stoična in epikurejska šola / kazati stoično mirnost
2. knjiž. miren, ravnodušen: stoičen človek / stoično vedenje
    stóično prisl.:
    na vse gleda stoično; stoično prenašati bolečino; biti stoično miren
SSKJ²
stóičnost -i ž (ọ́)
knjiž. mirnost, ravnodušnost: vse njegovo ravnanje je kazalo veliko stoičnost
SSKJ²
stóik -a m (ọ́)
1. pristaš stoicizma: grški in rimski stoiki; osnovno načelo stoikov; epikurejci in stoiki
2. knjiž. miren, ravnodušen človek: občudovali so ga, ker je bil velik stoik
SSKJ²
stóinèn -êna -o štev. (ọ̑-ȅ ọ̑-é ọ̑-é) ekspr.
vsakovrsten: gobe zna pripraviti na stoinen način
SSKJ²
stóinênkrat prisl. (ọ̑-é) ekspr.
izraža zelo veliko ponovitev: že stoinenkrat je pojasnil, kaj je želel poudariti / stoinenkrat slišano, stoinenkrat videno
SSKJ²
stóiški -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na stoike: izpovedovati stoiške nazore / stoiška filozofija
SSKJ²
stój -te medm. (ọ̄ ọ̑)
1. izraža zahtevo po prenehanju premikanja: stoj, kam se ti pa tako mudi / klic vprežni živini stoj
♦ voj. četa, stoj izraža povelje za prenehanje korakanja
2. izraža zahtevo po premisleku: stojte, saj še nisem vsega povedal; sam.: železniški signal kaže stoj; prim. stati3
SSKJ²
stója -e ž (ọ́)
1. glagolnik od stati stojim: stoja ga je utrujala; dolga, nepremična stoja; stoja na eni nogi, na prstih
// pokončen položaj telesa, ki se s kakim delom opira ob podlago: preiti iz stoje v sedenje / stoja na glavi, na rokah
2. vet. drža nog stoječe živali: ocenjevati stojo živali / dogasta ali oksasta stoja pri živalih z navzven ukrivljenimi nogami; iksasta stoja pri živalih z navznoter ukrivljenimi nogami; položna stoja psa pri kateri se šape dotikajo tal s celo površino
♦ šport. delati stojo stati na rokah; koračna stoja pri kateri je teža telesa enakomerno porazdeljena na obe razmaknjeni nogi
SSKJ²
stojálce -a s (ā)
manjšalnica od stojalo: stojalce za rože; podstavki in stojalca
SSKJ²
stojálo -a s (á)
priprava, na katero se kaj da, postavi: postaviti stojalo; mikrofon visi na stojalu; stojalo s policami / fotografsko stojalo na katero se pri fotografiranju da fotografski aparat; slikarsko stojalo; trinožno stojalo; stojalo za dežnike, rože; stojalo za note
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stójčkati -am nedov. (ọ̑)
otr. stati3: še malo stojčkaj; kar lepo stojčkajte in počakajte
SSKJ²
stojéčki prisl. (ẹ̑)
nar. vzhodnoštajersko stoje, stoječ: stopila sta noter in stoječki nadaljevala pomenek
SSKJ²
stójen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄)
nanašajoč se na stanje2: stojna trdnost drevja / stojna točka
● knjiž. teža ga dela zelo stojnega stabilnega
♦ fiz. stojno valovanje stoječe valovanje; teh. stojni vijak trajno uvit stebelni vijak
    stójno prisl.:
    stojno vzvalovani zrak
    ♦     šport. razovka stojno pri kateri ima telovadec eno nogo na podlagi, drugo pa visoko zanoženo
SSKJ²
stojíšče -a s (í)
1. kraj, prostor, kjer kdo navadno stoji, je: stojišče izvoščkov, policista; stojišče za ribiče / stojišče avtobusov / dobila je dve vstopnici za stojišče; dijaško stojišče za sedeži v parterju, namenjeno predvsem dijakom
♦ alp. plezati do stojišča do prostora v skalovju, kjer se plezalec lahko ustavi za oddih ali varovanje tovariša
2. lov. prostor, kjer lovec čaka divjad pri skupnem lovu: določiti stojišča; zganjati divjad proti stojiščem
3. agr. površina v hlevu, ki je potrebna za stanje in ležanje ene živali: razširiti hlev za dvajset stojišč; prazna stojišča / stojišče za konje prostor, oddelek
● zastar. ljudje imajo o tem različna stojišča mnenja, poglede
SSKJ²
stojíščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na stojišče: stojiščna točka / stojiščni klin klin, ki se zabije na stojišču
SSKJ²
stójka -e ž (ọ̑)
pokončna podpora: postaviti, zamenjati stojke; podpreti poškodovane strope s stojkami; jeklena, lesena stojka / jamska stojka
SSKJ²
stójnica -e ž (ọ̑)
mizi podobna priprava na prostem za prodajanje sadja, zelenjave, drobnih predmetov: postaviti stojnice; prodajati na stojnici; stojnice lectarjev; stojnice za zelenjavo, z rožami / ekspr. stojnice vabijo / pokrite stojnice
SSKJ²
stojnína -e ž (ī)
1. pristojbina za prodajni prostor na trgu: plačati, pobirati stojnino; na živinskem sejmu so zvišali stojnino
2. pristojbina za nepravočasno naložena ali raztovorjena vozila: plačati stojnino železnici; ladijska stojnina
SSKJ²
stójniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na stojnico: stojniški prostor / stojniško blago
SSKJ²
stójnost -i ž (ọ́)
knjiž. stabilnost: stojnost čolna; stojnost predmetov, stebra
SSKJ²
stók1 -a m (ọ̑)
posamezen glas pri stokanju: tu in tam se je zaslišal kak stok; globok, pritajen, žalosten stok
// stokanje: poslušati stok ranjencev / spet bo v hiši jok in stok
SSKJ²
stòk2 stóka m (ȍ ọ́)
glagolnik od stekati ali steči: stok rek / stok poti
♦ zool. votlina v zadnjem delu telesa nekaterih živali, v katero se izteka črevo
SSKJ²
stókanje -a s (ọ́)
glagolnik od stokati: iz sobe se je slišalo stokanje; stokanje bolnikov / stokanje motorja, vzmeti
SSKJ²
stókati -am stil. stóčem nedov. (ọ́ ọ̑, ọ̄)
1. dajati slabotne, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine: ranjenec je vso noč stokal; v spanju je stokal; stokati od bolečin, napora; tiho, žalostno stokati
// ekspr. dajati stoku podobne glasove: avto je stokal in kašljal; drevesa so stokala v burji; morje stoka in buči / veter žalostno stoka
2. ekspr. tožiti, tarnati: stokal je o svoji nesreči, življenju; stokal je, da je vzdrževanje hiš drago; vsega ima dovolj, pa kar naprej stoka
3. slabš. nerazločno, zatikajoče se govoriti: predavatelj je nekaj stokal, pa ga ni nobeden poslušal
● ekspr. narod je dolgo stokal pod tujim jarmom živel, trpel
    stokáje :
    stokaje se je sklonil; stokaje so zlezli na voz
    stokajóč -a -e:
    stokajoč je šel čez cesto; stokajoči ranjenci; prisl.: stokajoče povedati
SSKJ²
stókav -a -o prid. (ọ́)
ekspr. ki (rad) stoka: stokav bolnik / stokavi monologi
SSKJ²
stókavec -vca m (ọ́)
ekspr. kdor (rad) stoka: takih stokavcev ne maramo
SSKJ²
stókilográmski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki tehta sto kilogramov: stokilogramska teleta
SSKJ²
stókilométrski -a -o prid. (ọ̑-ẹ̄)
ki meri sto kilometrov: stokilometrski pas morja
● pog. s stokilometrsko hitrostjo se je zaletel v ograjo s hitrostjo sto kilometrov na uro
SSKJ²
stókílski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
pog. stokilogramski: vzredili so stokilskega prašiča
SSKJ²
stóklasa -e ž (ọ́)
bot. trava z velikimi klaski in priostrenimi krovnimi plevami, navadno z resami, Bromus: med žitom je rastla stoklasa / mehka stoklasa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stókniti -em dov. (ọ́ ọ̑)
zastokati: stokniti od bolečine, groze; žalostno je stoknila / no, je stoknil
SSKJ²
stókovec -vca m (ọ́)
nav. mn., zool. najpreprostejši sesalci s stokom, ki ležejo jajca, Monotremata: vrečarji in stokovci
SSKJ²
stókrat prisl. (ọ̑)
izraža sto ponovitev: stokrat sto je deset tisoč / meter je stokrat daljši kot centimeter
// ekspr. velikokrat, mnogokrat: to sem ti že stokrat rekel / sto in stokrat sem ti že povedal / povzročiti stokrat večjo škodo
● ekspr. ne dam ga, ne, in stokrat ne nikakor ne, sploh ne
SSKJ²
stókraten tudi stókráten -tna -o prid. (ọ̑; ọ̑-ā)
stokrat tolikšen: stokratna povečava opazovanega vzorca / ekspr. stokratno povračilo večkratno, mnogokratno
SSKJ²
stòl stôla [stou̯] m, mest. ed. tudi stólu (ȍ ó)
1. kos pohištva navadno z naslonjalom, namenjen za sedenje ene osebe: stol se je prevrnil; ponuditi stol; primakniti stol k mizi; vstati s stola; usesti se na stol; ekspr. od utrujenosti je kar padel na stol; sedeti na stolu; lesen, oblazinjen, pleten stol; naslonjalo, noge stola; sedalo pri stolu / gugalni stol; kuhinjski, vrtni stoli; ležalni stol iz ogrodja z vpetim platnom za sedenje ali ležanje; vrtljivi, zložljivi stol
// s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: brivski, zobozdravniški stol; električni stol v Združenih državah Amerike naprava za usmrčevanje obsojencev z električnim tokom; dati prašiča na mesarski stol; rezalni stol priprava za rezanje krme
2. nar. miza: stol je bil pripravljen za kosilo; sedeli so okoli stola
● ekspr. stol se mu maje njegov (družbeni) položaj je ogrožen; ekspr. še stola ni segrel, pa že gre ostal je malo časa; ekspr. sedeti na dveh stolih poskušati imeti korist pri dveh navadno izključujočih se stvareh; obsedel je med dvema stoloma hotel je dvoje stvari hkrati, pa ni dosegel nobene; ekspr. vroči stol položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; star. sodni stol sodišče; star. Bog ga je poklical pred sodni stol v krščanskem okolju umrl je; v cerkvi ima svoj stol nekdaj plačan sedež v (cerkveni) klopi
♦ arhit. lupinasti stol po tankosti, ukrivljenosti ploskve, ploskev podoben (jajčni) lupini; grad. strešni stol osnovna nosilna strešna konstrukcija; obrt. rezilni stol priprava iz stolčka in glave za vpenjanje lesa pri obdelavi; pravn. stol sedmorice nekdaj sodišče najvišje stopnje, ki odloča o sodbah nižjih sodišč, s sedežem v Zagrebu
SSKJ²
stolár -ja m (á)
izdelovalec stolov:
SSKJ²
stolárna -e ž (ȃ)
obrat za izdelovanje stolov: zaposliti se v stolarni; stolarna in parketarna
SSKJ²
stólba -e [tudi stôu̯ba] ž (ọ̑; ȏ)
zastar. stopnišče: vzpenjati se po polžasti stolbi; stolba brez ograje
SSKJ²
stôlček -čka [stou̯čək] m (ō)
1. manjšalnica od stol: otroci so zasedli vse stolčke; sedeli so na nizkih stolčkih; mizica in stolček / podstaviti stolček pod noge pručko; barski stolček visok, navadno brez naslonjala; čevljarski, lovski, molzni stolček; vrtljivi, zložljivi stolček
2. ekspr. dobro mesto, dober položaj: izgubil je stolček; boji se, bori se za stolček; potegovati se za direktorski stolček / njegov stolček v službi se maje njegov službeni položaj je ogrožen / vroči stolček položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki
SSKJ²
stôlči stôlčem [stou̯či] dov., stôlci stôlcite in stolcíte; stôlkel stôlkla (ó)
1. s tolčenjem narediti iz česa majhne, drobne dele: stolči kamenje, poper; stolči v možnarju; stolči s kladivom / stolči jabolka / ekspr.: bunker so stolkli s topom razstrelili, uničili; vse so stolkli, kar jim je prišlo pod roke uničili, razbili
// s tolčenjem odstraniti lupino: stolči lešnike, orehe
2. s tolčenjem odstraniti: stolči omet z zidu / ekspr. nevihta je stolkla opeko s strehe povzročila, da je padla opeka
3. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj trdo, sprijeto: stolči sneg z lopato / dež je stolkel zemljo
4. nav. 3. os., ekspr. povzročiti škodo na kulturnih rastlinah; pobiti1: toča je stolkla pšenico / toča je stolkla vinograde; brezoseb. letos je vse stolklo
5. ekspr. natepsti, pretepsti: stolkli so ga, da se je nezavesten zgrudil; stolči koga do krvi
● stolči beljak v sneg stepsti; ekspr. zaletel se je z avtomobilom in ga stolkel zelo poškodoval; ekspr. stolči preprosto ležišče zbiti, narediti; ekspr. mesto so stolkli v prah popolnoma uničili, razrušili
    stôlčen -a -o:
    stolčeni orehi; stolčeno polje; domov je prišel ves stolčen
SSKJ²
stôlčkar -ja [stou̯čkar] m (ȏ)
ekspr. kdor si prizadeva dobiti, ohraniti dobro mesto, dober položaj: komolčarji in stolčkarji
SSKJ²
stôlec -lca [stou̯ca tudi stolca] m (ō)
1. stolček: otrok je sedel na stolec / čevljarski, molzni stolec
2. star. stol: ponuditi stolec; omara, miza in stolec
SSKJ²
stólen -lna -o prid. (ọ̑)
ki je pri sedežu škofije: stolna cerkev / stolni župnik
● star. stolno mesto glavno mesto
♦ rel. stolni dekan kanonik, za stopnjo nižji od prošta; (stolni) kapitelj zbor kanonikov stolne cerkve, določen za skupno bogoslužje in za svetovanje škofu; šol. stolna šola v srednjem veku višja šola pri sedežu škofije, namenjena šolanju duhovnikov
SSKJ²
stóléten1 -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
1. star sto let: stoleten starček / stoleten gozd
2. nanašajoč se na dobo stotih let: stoletni ciklus; stoletna zgodovina naroda / stoletni koledar koledar s podatki za najmanj sto let; stoletna pratika pratika s koledarskimi podatki in vremenskimi napovedmi za celo stoletje
♦ zgod. stoletna vojna vojna med Anglijo in Francijo zaradi nasledstva na francoskem prestolu v letih 1339 do 1453
SSKJ²
stoléten2 -tna -o prid. (ẹ̑)
ekspr. večleten, dolgoleten: stoletno upiranje / stoletne izkušnje zelo stare; stoletna lipa / stoletna roža agava
SSKJ²
stolétje -a s (ẹ̑)
doba, ki traja sto let: to se zgodi samo nekajkrat v stoletju; pred štirimi stoletji; minila je že četrtina stoletja / osemnajsto [18.] stoletje od 1700 do 1800 / roman se dogaja v 19. stoletju / v stoletjih je barva fresk potemnela v dolgem obdobju; ekspr. na, ob prelomu stoletja na koncu enega ali na začetku drugega stoletja
● atomsko stoletje 20. stoletje; ekspr. nisem ga videl že celo stoletje zelo dolgo; ekspr. rop stoletja zelo velik
SSKJ²
stólétnica -e ž (ọ̑-ẹ̑)
1. stota obletnica: proslaviti stoletnico podjetja; stoletnica pesnikovega rojstva
2. sto let stara ženska: stoletnic ni zelo veliko
SSKJ²
stólétnik -a m (ọ̑-ẹ̑)
sto let star moški: z zanimanjem so poslušali pripovedovanje stoletnika
SSKJ²
stólica1 -e ž (ọ̑)
1. izobraževalna in znanstvenoraziskovalna visokošolska enota za določeno študijsko področje: ustanoviti stolico za slovenski knjižni jezik; stolica za mladinsko psihologijo
// učiteljsko mesto na taki enoti: prevzeti stolico na univerzi; zasesti stolico za novejšo zgodovino
2. star. glavno mesto: majhen kraj se je razvil v stolico velike države; zgodovina slovenske stolice
3. med. iztrebljanje: bolnik ima neredno stolico / imeti trdo stolico trdo blato
● iz Rima so prenesli papeško stolico v Francijo papeški sedež; bil je njegov naslednik na škofovski stolici škofovskem položaju
♦ rel. sveta stolica papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj
SSKJ²
stolíca2 -e ž (í)
1. nar. stol: pasti, vstati s stolice; usesti se na stolico; nizka, visoka stolica; miza in stolice
2. les. lesena priprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje: položiti deske na stolico / mizarske, tesarske stolice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stolíček -čka m (ȋ)
nar. stolček: sesti na stoliček / vrtljivi stoliček
SSKJ²
stolíčka -e ž (ī)
nar. stolček: primaknila je stoličko k ognjišču / podnožna stolička pručka
SSKJ²
stólíst -a -o prid. (ọ̑-ȋ ọ̑-ī)
ekspr. ki ima veliko listov: ležal je v senci stolistega hrasta
♦ vrtn. stolista roža roža stolistnica
SSKJ²
stólísten -tna -o prid. (ọ̑-ȋ)
vrtn., v zvezi stolistna roža roža stolistnica: šopek stolistnih rož
SSKJ²
stólístnica -e ž (ọ̑-ȋ)
vrtn., navadno v zvezi roža stolistnica vrtnica s polnimi belimi ali rdečimi dišečimi cveti, katerih peclji so obrasli z žlezavimi dlakami, Rosa centifolia: posaditi rože stolistnice
SSKJ²
stolmáčiti -im dov. (á ȃ) star.
1. razložiti, pojasniti: stolmačil mu je smisel besed
2. prevesti1: stolmačiti knjigo v slovenščino
SSKJ²
stólnica1 -e ž (ọ̑)
cerkev pri sedežu škofije: maševati v stolnici; pročelje stolnice / ljubljanska stolnica
● star. dalj časa je živel v stolnici v glavnem mestu
SSKJ²
stôlnica2 -e [stou̯nica] ž (ȏ)
nar. prekmursko prt: pogrniti mizo z belo stolnico
SSKJ²
stólničen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na stolnico, cerkev: stolnični zvonik / stolnični organist
SSKJ²
stólnik -a m (ọ̑)
1. zgod., v fevdalizmu visok uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, odgovoren za strežbo pri jedi: ob slavnostih so morali vojvodi streči stolniki
// naslov za plemiča: deželni stolnik
2. nar. koroško pšenični kruh: za praznik je bilo dovolj klobas, mesa in stolnika
SSKJ²
stólniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na stolnico, cerkev: stolniški zvonik / stolniška šola
SSKJ²
stoloravnátelj -a m (ȃ)
zastar. vodja omizja pri pojedini: stoloravnatelj je skrbel, da so bili pri zdravici vsi kozarci polni; določiti stoloravnatelja
SSKJ²
stôlov -a -o (ó)
pridevnik od stol: stolova noga; oprla se je na stolovo naslonjalo
SSKJ²
stolováti -újem nedov. (á ȗ)
1. knjiž., s prislovnim določilom imeti stalni vladarski sedež: v tem mestu so stolovali ruski carji
// imeti delovno mesto: guverner je stoloval v mestu ob meji / ravnatelj stoluje v neprimernih prostorih
2. knjiž. imeti oblast, vladati: Habsburžani so stolovali dolgo časa / žena je stolovala in ukazovala kakor doma
3. ekspr. biti, nahajati se: na podstavku stoluje lepo izklesan kip / v tem fotelju je včasih stoloval stari oče sedel; v starih časih je tu stoloval znan umetnik živel, prebival; razvaline stolujejo nad reko se dvigajo
● knjiž., ekspr. stoloval je na čelu mize ponosno, oblastno sedel
SSKJ²
stòlp stôlpa m (ȍ ó)
visoka stavba z majhno tlorisno površino, stoječa samostojno ali kot sestavni del drugih stavb: stolp stoji na vrhu hriba; zgraditi stolp; okrogel, stopničast, trapezast stolp; stolpi na srednjeveških trdnjavah; grad s stolpi / cerkveni stolp; obrambni, stražni stolp; ustavili so se pri razglednem stolpu / Aljažev stolp na Triglavu; Eifflov stolp
// s prilastkom tej stavbi podobna naprava: antenski stolp; kontrolni stolp na letališču; burja je podrla novi televizijski stolp; vrtalni stolpi za črpanje nafte / glasbeni stolp elektronska naprava za predvajanje glasbe, sestavljena iz več komponent, zlasti radia, CD-predvajalnika, ojačevalnika
● babilonski stolp po bibliji ki naj bi segal do neba; knjiž. živi v slonokoščenem stolpu zelo odmaknjeno od stvarnega, konkretnega življenja; stolp dima steber
♦ alp. stolp velika pokončna, samostojno stoječa skala; strojn. hladilni stolp v katerem pada segreta voda kot dež in se tako ohlaja; šport. skakalni stolp naprava za skakanje v vodo; teh. komandni stolp iz katerega se vodi in nadzoruje promet na železniški postaji, letališču
SSKJ²
stôlpast -a -o prid. (ó)
podoben stolpu: stolpasta hiša; stolpasta oblika gradov / ekspr. stolpasta senca
SSKJ²
stôlpec -pca m (ō)
1. manjšalnica od stolp: gradič s stolpci / zlagati kovance v stolpce / živosrebrni stolpec v toplomeru; stolpec dima
2. tisk. tiskano besedilo, ki zajema le del strani glede na širino: besedilo je tiskano v dveh stolpcih; časopisni stolpci; naslov v širini dveh stolpcev / korekturni stolpci krtačni odtis s tiskarskega stavka, ki še ni razporejen
● ekspr. ta novica že nekaj dni polni stolpce časopisov veliko pišejo o njej
3. navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; rubrika: izpolniti stolpce blagajniškega dnevnika; vpisati črke v navpični stolpec; prvi stolpec tabele / moral je sešteti dva stolpca števil
SSKJ²
stôlpek -pka m (ō)
manjšalnica od stolp: zidovje z zobčastimi nadzidki in stolpki
SSKJ²
stôlpen -pna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na stolp: stolpna lina; stolpna ura / delal je v stolpni sobi
SSKJ²
stolpíca -e ž (í)
članek v reviji ali časopisu z izrazito poudarjenim osebnim stališčem avtorja, ki navadno izhaja v določenih časovnih presledkih: za znani časopis je pisal stolpice o demokraciji in nestrpnosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stolpìč -íča m (ȉ í)
1. manjšalnica od stolp: stolpiči na palači se krušijo; grajski stolpiči
2. nekajnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: urediti gredice okoli stolpičev; petnadstropen stolpič; stanovanjski stolpiči
3. ekspr. steber, stebriček: bršljan je opletal stolpiče ob vhodu; oder je stal na stolpičih
4. rubrika, stolpec: na seznamu je bil tudi stolpič za poklice; poiskati številko v spodnjem stolpiču
SSKJ²
stolpíčar -ja m (ȋ)
kdor piše stolpice: pisec je izrabil svoj položaj stolpičarja / mnenjski stolpičar
SSKJ²
stolpíčarstvo -a s (ȋ)
dejavnost pisanja stolpic: redno delo in občasno stolpičarstvo
SSKJ²
stolpíčast -a -o prid. (í)
1. podoben stolpiču: na mizi je stal stolpičast svečnik; izrezljano stolpičasto stojalo
2. ki ima stolpiče: spomenik v obliki stolpičastega gradu
SSKJ²
stolpíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od stolp(ič): od gradu je ostalo le obzidje s stolpički
SSKJ²
stolpíčiti se -im se nedov. (í ȋ)
knjiž. kopičiti se, grmaditi se: ob progi se stolpičijo visoke gore; pren. problemi se vedno bolj stolpičijo
SSKJ²
stolpíčje -a s (ȋ)
več stolpičev, stolpiči: stolpičje gradu
SSKJ²
stôlpnica -e ž (ȏ)
zelo visoka večnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: zidati stolpnice in bloke; vseliti se v stolpnico; betonske stolpnice
SSKJ²
stôlpničar -ja m (ȏ)
pog. kdor stanuje v stolpnici: stolpničarji in blokarji
SSKJ²
stolpôvje -a s (ȏ)
ekspr. več stolpov, stolpi: stolpovje mestnih cerkev / ledeno stolpovje
SSKJ²
stóma -e ž (ọ̑) med.
kirurško oblikovana odprtina, ki povezuje votli telesni organ s površino telesa: odstranili so mu debelo črevo in naredili stomo, novo odprtino za izločanje blata; začasna stoma; bolnik s stomo
SSKJ²
stomatológ -a m (ọ̑)
zdravnik za bolezni zob in ust, zobozdravnik: poslati pacienta k stomatologu; pregled pri stomatologu; zdravnik in stomatolog
SSKJ²
stomatologíja -e ž (ȋ)
veda o boleznih zob in ust: razvoj stomatologije / otroška stomatologija
SSKJ²
stomatológinja -e ž (ọ̑)
zdravnica za bolezni zob in ust, zobozdravnica: bodoča, upokojena stomatologinja; ugledna stomatologinja / otroška stomatologinja
SSKJ²
stomatolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na stomatologe ali stomatologijo: stomatološke raziskave / višja stomatološka šola / stomatološka klinika
SSKJ²
stómetráš -a m (ọ̑-á)
šport. žarg. športnik, ki tekmuje v teku na sto metrov: stometraši in dolgoprogaši
SSKJ²
stómétrski -a -o prid. (ọ̑-ẹ̄)
ki meri sto metrov: stometrska razdalja / stometrska skakalnica skakalnica, ki omogoča varne skoke do sto metrov
SSKJ²
stómilijonína -e ž (ọ̑-í)
del na sto milijonov enakih delov razdeljene merske enote: stomilijonina sekunde
SSKJ²
stómilijonínka -e ž (ọ̑-ȋ)
del na sto milijonov enakih delov razdeljene merske enote: stomilijoninka centimetra, grama
SSKJ²
stómilijónski -a -o prid. (ọ̑-ọ̑)
nanašajoč se na sto milijonov: stomilijonsko prebivalstvo / filmu grozi stomilijonska izguba
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stomíst -a m (ȋ) med.
kdor ima stomo: ob ustrezni opori okolice in stroke se lahko stomist povsem normalno vključi v življenje; srečanje društva stomistov; oskrba stomistov
SSKJ²
stónóg -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄)
v pravljicah ki ima sto nog: stonoga pošast
SSKJ²
stonóga tudi stonôga -e ž (ọ̄; ō)
1. nav. mn., zool. kopenski členonožci s podolgovatim, enakomerno členastim telesom, Myriapoda: pajkovci in stonoge
2. nizko ničvreden, malovreden človek: ta človek je prava stonoga
SSKJ²
stóodstóten -tna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
1. ki znaša sto odstotkov: stoodstotna udeležba na volitvah; dobiti stoodstotno povračilo
2. ekspr. popoln, vsestranski: nikoli ne bo stoodstoten Američan / uspeh je stoodstoten; zahtevati stoodstotno natančnost pri delu / stoodstotni invalid
    stóodstótno prisl.:
    udeležiti se volitev stoodstotno; predstava je stoodstotno uspela
SSKJ²
stóók -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄)
v pravljicah ki ima sto oči: stooki velikan
SSKJ²
stóp1 -a m (ọ̑)
nar. steber: zabiti stop v zemljo
SSKJ²
stòp2 stópa m (ȍ ọ́)
1. alp. razpoka, izboklina v steni, ki plezalcu omogoča, da se opre, stopi: plezal je in iskal stop; v živo skalo vsekani stopi
2. zastar. korak, stopinja: dolgi stopi / stop za stopom se je pomikal naprej
● star. hoditi, jahati v stop v korak
SSKJ²
stòp3 stópa m (ȍ ọ̄)
1. avtoštop: prišel je s stopom / vsako soboto gre domov na stop
2. publ. prepoved, ustavitev: uveljaviti stop za uvoz
♦ avt. znak stop znak v križišču, pred katerim mora voznik vozilo ustaviti; znak ustavi; črta stop neprekinjena prečna črta, pred katero mora voznik vozilo ustaviti; črta za ustavljanje; v prid. rabi:, avt. stop znak znak v križišču, pred katerim mora voznik vozilo ustaviti; znak ustavi; stop črta neprekinjena prečna črta, pred katero mora voznik vozilo ustaviti; črta za ustavljanje; prim. nonstop
SSKJ²
stòp4 medm. (ȍ)
pog. stoj: stop, tu čez ne smeš iti / stop, vozniško dovoljenje, prosim; pren. stop, nehaj že govoriti take neumnosti
♦ ptt, kot opozorilo za konec vsebinske enote pridemo jutri stop
SSKJ²
stópa1 -e ž (ọ́)
nav. mn. navadno lesena priprava, v kateri se s tolčenjem odstranjuje trši ovoj žitnih zrn: stope gredo, topotajo; voda žene stope; prinesti proso v stope; luščiti, phati ajdo, ječmen v stopah / stope se dvigajo in spuščajo, enakomerno udarjajo; konica stope; noge ima težke kot stope / nožna, ročna stopa; pren., ekspr. dati tekst v stope jezikovnih strokovnjakov
// navadno lesena priprava za drobljenje trdih snovi sploh: v stopah so drobili želod; stope za čreslo, mak, rudo
♦ usnj. priprava za mastno strojenje, mehčanje kož
SSKJ²
stôpa2 tudi stópa -e ž (ó; ọ́)
1. zastar. korak, stopinja: vsako stopo je moral preudariti
2. alp. razpoka, izboklina v steni, ki plezalcu omogoča, da se opre, stopi; stop2: v skalah je nastalo več majhnih stop; plezal je od stope do stope
SSKJ²
stopáj -a m (ȃ)
nar. korak, stopinja: umaknil se je nekaj stopajev vstran; noga se mu ugreza ob vsakem stopaju / globoko udrti stopaji
SSKJ²
stopájnica -e ž (ȃ)
teh. navadno lesen del stopnice, na katerega se stopa: pritrditi stopajnice
SSKJ²
stopál -i [stopau̯] ž (ȃ)
nar. stopalo: boli ga desna stopal
SSKJ²
stopálce -a s (ā)
manjšalnica od stopalo: dekle z majhnimi stopalci / naplesti stopalce pri otroški nogavici
♦ zool. del noge pod golenjo pri žuželkah
SSKJ²
stopálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stopalo: stopalne kosti, mišice
♦ anat. stopalni obok srednji vbočeni del stopala
SSKJ²
stopálka -e [tudi stopau̯ka] ž (ȃ)
1. pedal: pritisniti na stopalko / stopalka za plin, zavoro / stopalka pri kolesu
2. lov. past, ki se sproži s pritiskom na ploščo sredi pasti: nastaviti stopalke
SSKJ²
stopálnica -e ž (ȃ)
1. anat. vsaka od petih kosti v stopalu: zlomiti si stopalnico
2. knjiž. del priprave, stroja, s katerim se ta z nogo goni, poganja; (nožno) gonilo: stopalnica pri kolovratu
3. star. stopnica (pri vozu, vozilu): z eno nogo je že stal na stopalnici kočije
SSKJ²
stopálnik -a [tudi stopau̯nik] m (ȃ)
1. knjiž. del priprave, stroja, s katerim se ta z nogo goni, poganja; (nožno) gonilo: stopalnik pri kolovratu, šivalnem stroju
2. star. stopnica (pri vozu, vozilu): pomagal ji je na stopalnik koleslja
SSKJ²
stopálo -a s (á)
1. del noge od gležnja do konca prstov: stopalo ga je bolelo; stopati na celo stopalo; odtisi stopal v blatu
♦ med. plosko stopalo z izravnanim srednjim delom
// del nogavice, ki pokriva stopalo: razparati stopalo
2. zastar. pedal (pri kolesu): zadeti ob stopalo kolesa
3. star. stopnica (pri vozu, vozilu): stati na stopalu kočije
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stópanje -a s (ọ̄)
glagolnik od stopati, hoditi: slišalo se je stopanje po asfaltu; stopanje na mestu; stopanje po taktu / stopanje v zakon
SSKJ²
stópati1 -am nedov. (ọ̄)
1. delati korake: otrok stopa okorno, počasi; previdno stopaj, da ne padeš / na desno nogo še ne sme stopati prenašati teže pri hoji, stanju; stopati na celo stopalo pri hoji, stanju se s celim stopalom dotikati podlage
// dajati, polagati nogo na kaj, kam zlasti pri hoji: ne stopajte na gredice in zelenice; počasi je stopal na kline lestve; trdo stopati; stopal je tiho kot mačka
2. s korakom, koraki začenjati biti kje: stopali so na klop, da bi bolje videli; drug za drugim so stopali na oder; stopali so predenj in ga pozdravljali
// iti, hoditi: počasi je stopal proti hiši; stopal je na čelu kolone, ob vozu; stopali so po strmi stezi / stopal je s hitrimi koraki; pren. stopati po poti napredka
3. pojavljati se zlasti na površju: pot mu je stopal na čelo / solze ji stopajo v oči
4. z oslabljenim pomenom začenjati biti v kakem obdobju: z jutrišnjim dnem stopamo v novo leto; stopa v dvajseto leto življenja pred kratkim je bil star devetnajst let
// izraža začetek stanja, kot ga določa samostalnik: pri tej starosti delavci stopajo v pokoj; nepremišljeno stopati v zakon se poročati / publ. delavci so stopali v gladovne stavke so začenjali z gladovnimi stavkami
5. postajati član česa: ljudje so masovno stopali v stranko / stopati k partizanom, pog. v partizane
6. ekspr. začenjati delovati na kakem področju: s tem romanom stopa pisatelj v slovensko književnost
● knjiž. stopati na plan izkazovati, uveljavljati se; ekspr. stopati komu na pot ovirati ga pri kaki dejavnosti, delu; publ. mladi pisatelji stopajo na prizorišče se začenjajo pojavljati, uveljavljati v javnosti; publ. pred javnost stopa že s četrto knjigo izdal je že četrto knjigo; ekspr. kri ji rada stopa v glavo, lica večkrat, hitro zardeva; ekspr. vino mu je stopalo v glavo ga je (nekoliko) upijanjalo; stopati v korak premikati se s hitrostjo navadne hoje; ekspr. stopati v korak s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; publ. socialni problemi stopajo v ospredje postajajo pomembni, pereči; publ. v vojnem času stopajo osebne težave v ozadje izgubljajo pomembnost, vrednost
    stopáje knjiž.:
    stopaje v vlak, se je poslavljala; hodil je, stopaje po celih podplatih
    stopajóč -a -e:
    hodil je tiho, stopajoč po prstih; stopajoč po stopnicah, ga je srečal
SSKJ²
stópati2 -am nedov. (ọ̄)
s tolčenjem odstranjevati trši ovoj žitnih zrn: stopati proso
    stópan -a -o:
    stopana ajda; slabo stopano proso
SSKJ²
stópati3 
ustavljati avtomobile ipd. gl. štopati1 ipd.
SSKJ²
stópati4 
meriti čas ipd. gl. štopati2 ipd.
SSKJ²
stópen -pna -o prid. (ọ̑)
na katerega se stopa: stopna plošča
♦ alp. stopna zanka zanka, ki se daje na klin, za oporo nog pri plezanju
SSKJ²
stôpenjski -a -o [stopənjski] prid. (ō)
ki ima stopnje: stopenjska organizacija dela; stopenjska razporeditev / stopenjski razvoj
♦ pravn. stopenjski postopek postopek z več instancami; strojn. stopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča nastavitev več določenih razmerij med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi; šol. stopenjski študij do leta 1980 študij na višji, visoki ali podiplomski stopnji na univerzi
SSKJ²
stópica -e ž (ọ̄)
lit. osnovna metrična verzna enota: meriti stopice; verz iz petih stopic
SSKJ²
stopícanje -a s (ī)
glagolnik od stopicati: iz sobe se je slišalo drobno stopicanje / motilo ga je neprestano stopicanje gospodinje okoli mize
● ekspr. slepo stopicanje za tujimi vzori posnemanje tujih vzorov
SSKJ²
stopícati -am nedov. (ī)
1. delati majhne, kratke korake: stopicati po taktu; nikamor ne pride, preveč stopica / stopicati na mestu
// s takimi koraki iti, hoditi: ob materi stopica otrok; stopicati čez blatno dvorišče; drobno je stopicala po snegu
● ekspr. v nekaterih stvareh stopicamo za drugimi narodi zaostajamo za njimi
2. hitro prestopati se: stoj pri miru, ne stopicaj; privezani konji so nemirno stopicali in hrzali
    stopicajóč -a -e:
    počasi stopicajoč, je šel proti izhodu
SSKJ²
stopicljánje -a s (ȃ)
glagolnik od stopicljati: stopicljanje ovc po stezi
SSKJ²
stopicljáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. delati majhne, kratke korake: stopicljati po taktu
// s takimi koraki iti, hoditi: golobi so stopicljali po trgu; otrok je stopicljal za materjo
    stopicljajóč -a -e:
    stopicljajoči koraki
SSKJ²
stopícniti -em dov. (í ȋ)
ekspr. narediti majhen, kratek korak: otrok je nekajkrat stopicnil in padel
SSKJ²
stópičen -čna -o (ọ̄)
pridevnik od stopica: stopična shema
SSKJ²
stopínja -e ž (í)
1. odtis, sled noge na podlagi: pobrisati stopinje na parketu; za seboj je puščal velike stopinje; hodil je po očetovih stopinjah v snegu; človeške, živalske stopinje; stopinje v travi
// dotik noge na podlago pri hoji: tla so se pri vsaki stopinji udirala / čeprav je pazil, so se stopinje poznale na tleh
2. korak: pri vsaki stopinji ga je zabolelo; hitre, počasne stopinje / stopinje se bližajo, izgubljajo; zunaj je zaslišala lahke stopinje / imela je še kakih deset stopinj do hiše
3. enota za merjenje temperature: odčitati stopinje; bilo je minus dvajset stopinj [–20°], pog. dvajset stopinj pod ničlo; temperatura nad sto stopinjami / stopinja Celzija enota za merjenje temperature po skali, pri kateri je vrelišče vode pri 100°
● ekspr. truden je lovil stopinje za njim šel, hodil; iti po očetovih stopinjah posnemati ga; star. nizka stopinja izobrazbe raven, stopnja; naslednje srečanje je bilo za nekaj stopinj manj prisrčno nekoliko; ekspr. svoje nazore je spremenil za sto osemdeset stopinj v celoti, popolnoma
♦ alp. stopinja vdolbina, narejena v led, sneg za oporo nog; geogr. dolžinska stopinja enota za merjenje zemljepisne dolžine; širinska stopinja enota za merjenje zemljepisne širine; geom. (kotna) stopinja devetdeseti del pravega kota; mat. ločna stopinja enota za merjenje dolžine loka, tristošestdeseti del krožnice
SSKJ²
stopínjica -e ž (í)
manjšalnica od stopinja: otroške stopinjice v snegu / ekspr. tudi stopinjice ni hotel narediti / po stopnicah so se zaslišale drobne stopinjice
SSKJ²
stopínjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na stopinjo: stopinjska lestvica / stopinjsko merjenje
♦ geogr. stopinjska mreža mreža iz poldnevnikov in vzporednikov na zemeljski obli
SSKJ²
stopítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od stopiti, staliti: stopitev snega / stopitev narodov; želja po jezikovni stopitvi
SSKJ²
stopíti1 -ím dov., stópil (ī í)
1. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: stopiti sol v vodi; sladkor se je v kavi hitro stopil
2. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: stopiti mast; stopiti se kot vosek / stopiti rudo staliti
// navadno v zvezi z led, sneg narediti, da preide v vodo: odjuga je stopila sneg; led se še ni stopil
3. ekspr. narediti, da česa ni več: sonce je stopilo meglo; oblaki so se stopili / njegov prihranek se je hitro stopil
● ekspr. to meso se v ustih kar stopi je zelo mehko in okusno; ekspr. ne bom se stopil, saj nisem iz cukra občutljiv, pomehkužen
    stopíti se 
    1. prevzeti lastnosti, značilnosti koga: priseljenci so se stopili z domačini / podeželje in mesto se počasi stopita
    // postati celota s čim: stopiti se z množico / vrt se mora s hišo funkcionalno in estetsko stopiti
    2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: kar stopila se je od veselja / srce se mu bo stopilo od usmiljenja
    stopljèn -êna -o:
    stopljen led, sneg; stopljena mast
SSKJ²
stopíti2 in stópiti -im dov. (ī ọ́ ọ̑)
1. narediti korak: stopil je enkrat, dvakrat, pa se je ustavil; kadar stopi, ga zaboli noga; previdno stopi, da ne padeš / na to nogo ne sme stopiti prenesti teže pri hoji, stanju; stopiti na celo stopalo pri hoji, stanju se s celim stopalom dotakniti podlage
// dati, položiti nogo na kaj, kam zlasti pri hoji: stopiti na gredico; stopiti na kačo, žebelj; stopil je na vsako stopnico posebej; pazi, kam stopiš
// z dajalnikom dati, položiti nogo na kaj z vso težo s slabim namenom: stopiti kači na glavo; stopil je premagancu na prsi
2. s korakom, koraki začeti biti kje: stopiti iz hiše na cesto; stopiti s stopnice; stopiti na hodnik; stopil je predenj in ga prosil; stopite bližje, malo naprej; stopiti vstran / ekspr. deževalo bo, stopi po dežnik pojdi
// s premikom prenehati ali začeti biti v kakem položaju: zaradi sunka je jermen stopil iz vdolbine / ekspr. oči so mu stopile iz jamic izbuljil je oči
3. pojaviti se zlasti na površju: pot mu je stopil na čelo / pri teh besedah so ji stopile solze v oči
4. z oslabljenim pomenom začeti biti v kakem obdobju: stopiti v novo leto; stopil je v devetnajsto leto pred kratkim je bil star osemnajst let
// izraža začetek stanja, kot ga določa samostalnik: zakon bo stopil v veljavo prihodnje leto začel veljati; stopiti v pokoj upokojiti se; s tem dnem so stopili v vojno; stopiti v zakon poročiti se / publ. stopiti v akcijo začeti akcijo / stopiti v učiteljski poklic postati učitelj
5. postati član česa: stopiti v društvo, stranko / stopiti v samostan postati redovnik, redovnica
6. ekspr. začeti delovati na kakem področju: v književnost je stopila nova generacija; stopiti v svet politike / stopiti pred javnost, v javnost
● ekspr. kri mu je stopila v glavo, lica zardel je; ekspr. utrujenost jim je stopila v noge od utrujenosti so začeli težko hoditi; ekspr. stopiti je treba z oblakov postati bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. zelo mlada je stopila na deske začela igrati v gledališču; pog., ekspr. stopiti komu na jezik ukreniti kaj, da preneha negativno govoriti o čem; publ. stroji so stopili na mesto človeka so nadomestili človeka; knjiž. stopiti na Parnas začeti pesniti; knjiž. zdaj naj mladi stopijo na plan naj se izkažejo, se uveljavijo; ekspr. končno so mu le stopili na prste onemogočili, preprečili mu njegove slabe namene; publ. stopiti pred matičarja, star. pred oltar poročiti se; ekspr. v zadnjih dveh letih je stopil že tretjič pred sodnika je bil že tretjič obtoženec, obdolženec; šalj. ričet je boljši, če je prašič vanj stopil če se je v njem kuhalo svinjsko meso; pog. pohvala mu je stopila v glavo postal je domišljav, prevzeten; pog. vino mu je stopilo v glavo ga je (nekoliko) upijanilo; publ. ti problemi so stopili v ospredje postali pomembni, pereči; publ. v takih razmerah so osebne težave stopile v ozadje izgubile pomembnost, vrednost; ekspr. lasje so mu stopili pokonci zelo se je ustrašil; pog. stopili so skupaj in se dogovorili sestali, zbrali so se; pog. če boste še vi stopili zraven, bodo lažje delali če se boste pridružili; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese
    stopívši zastar.:
    stopivši iz hiše, se je napotil proti vrtu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stoplíti se -ím se dov., stóplil se (ī í)
postati topel: hrbet se mu je na soncu stoplil; brezoseb. počakali so, da se je zunaj stoplilo
    stoplíti knjiž.
    segreti: zakurila je in stoplila mleko
SSKJ²
stopljênost -i ž (é)
stanje stopljenega: stopljenost masla / stopljenost športa z delom
SSKJ²
stopníca -e ž (í)
1. vsaka od vodoravnih med seboj odmaknjenih ploskev v različnih višinah za lažjo hojo navzgor, navzdol: počasi je stopal s stopnice na stopnico; prestopal je po dve stopnici; ozka, visoka stopnica; stati na prvi stopnici vagona; stopnica pri vozu
// mn. skupek takih ploskev: stopnice vodijo na podstrešje, v klet; srečala sta se na stopnicah; iti po stopnicah; pasti po stopnicah; kamnite, kovinske, lesene, marmorne stopnice; položne, strme stopnice; kletne stopnice / polžaste stopnice / iti po obokanih stopnicah po stopnišču
// kar je temu podobno: voda je izlizala v skalo stopnice / med vežo in sobo je stopnica / ravnina se končuje z visoko stopnico / knjiž. zaradi lažje obdelave so na pobočju naredili stopnice terase
2. knjiž. stopnja, etapa: to je samo ena stopnica k višjemu cilju; to je bila prva stopnica do uresničitve njegovih sanj / doseči najvišjo stopnico razvoja
● knjiž. narediti komu roparske stopnice nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako povzpne; publ. stopiti na najvišjo stopnico zmagovalnega odra zmagati
♦ arhit. dvoramne stopnice s podestom, ki vežejo dve etaži ali nadstropji, navadno v neravni črti; enoramne stopnice brez podesta, ki vežejo dve etaži ali nadstropji v ravni črti; samonosne stopnice; teh. premične ali tekoče stopnice ki delujejo na principu tekočega traku
SSKJ²
stopníčast -a -o prid. (í)
podoben stopnicam: stopničast breg; stopničast prizidek; stopničasta piramida; stopničaste terase / stopničasta oblika
♦ strojn. stopničasta jermenica jermenica z več platišči različnih premerov; šport. stopničasti korak vzpenjanje smučarja bočno v breg s prestavljanjem smuči drugo za drugo
    stopníčasto prisl.:
    vinogradi se stopničasto spuščajo; dvorana s stopničasto se dvigajočimi sedeži; stopničasto ostrižena glava
SSKJ²
stopníčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na stopnico: stopnični rob / stal je pri stebru stopnične ograje / stopnični presledek podest
SSKJ²
stopníčenje -a s (ī)
glagolnik od stopničiti: stopničenje brega
SSKJ²
stopníčiti -im nedov. (í ȋ)
knjiž. delati kaj terasasto, stopničasto: stopničiti zemljišče
SSKJ²
stopníčka -e ž (í)
manjšalnica od stopnica: stopiti na stopničko; stopnička avtobusa / vzpenjati se po ozkih stopničkah stolpa / polžaste stopničke
SSKJ²
stopníšče -a s (í)
celota stopnic, ki povezujejo zlasti nadstropja v stavbi: zgraditi stopnišče na zunanji strani hiše; ustaviti se sredi stopnišča; srečati se na stopnišču; leseno, marmorno stopnišče; stopnišče brez držajev / jame, povezane s hodniki in strmimi stopnišči; vhodno stopnišče bloka
// prostor, kjer so te stopnice: pobeliti, pospravljati stopnišče; zadrževati se na stopnišču; razsvetljava stopnišča; presledki med stopnicami na stopnišču
SSKJ²
stopníščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na stopnišče: stopniščni ovinek; stopniščna ograja / stopniščni zidovi; stopniščno okno; stopniščna vrata / stopniščni vzpenjalec ali vzpenjalnik naprava, ki omogoča vožnjo po stopnicah z invalidskim vozičkom
♦ arhit. stopniščni presledek večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest; stopniščna rama stopnice, ki povezujejo etažo s podestom ali s kako drugo etažo
SSKJ²
stopníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na stopnice: stopniški držaj; stopniška ograja; kamnite stopniške plošče / stopniška preproga / stopniško okno
♦ rel. stopniški spev besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje pri maši med berilom in evangelijem
SSKJ²
stôpnja -e ž (ó) navadno s prilastkom
1. enota pri razvrstitvi, ocenjevanju pojava, stanja glede na posledice, intenzivnost: letošnji potres je bil za dve stopnji hujši od lanskega / stopnje invalidnosti; stopnje pripravljenosti / stopnja sorodstva sorodstvo glede na neposredno ali posredno sorodstvo
// kar je pri razvrstitvi delov kake dejavnosti ali položajev v njej določeno s pomembnostjo, nalogami, pravicami: stopnje sodišč, šol / docent je za stopnjo nižji od izrednega profesorja / nižja stopnja osnovne šole osnovna šola od prvega do četrtega razreda
2. časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa: opisovati stopnje družbenega razvoja; začetna stopnja kapitalizma; prehod z ene stopnje na drugo / stopnja duševnega, umskega razvoja; vse življenje je ostal na stopnji otroka / rasti, razvijati se od stopnje do stopnje / razvojna stopnja
// kar je določeno z delom opravil glede na celoto opravil pri izdelavi česa: ena od stopenj pri delu slovarja je zbiranje gradiva; razdeliti postopek pridobivanja kake snovi na več stopenj / publ. načrt je na stopnji snovanja se šele snuje
3. kar izraža obseg pojava, stanja glede na mogoči razpon: ugotavljati stopnjo poškodovanosti; razvrstiti po stopnji odvisnosti; različna stopnja avtomatizacije / določiti stopnjo porabe velikost; preseči načrtovano stopnjo izvoza višino / z oslabljenim pomenom: stopnja odgovornosti se z odraslostjo poveča odgovornost; doseči visoko stopnjo urejenosti veliko urejenost
4. mat. značilnost, določena z velikostjo eksponenta: ugotoviti stopnjo korena, potence / enačba prve stopnje z neznankami v prvi potenci; stopnja enačbe značilnost, določena z največjim eksponentom neznanke
5. jezikosl. oblika, ki izraža izhodiščno, večjo, največjo mero lastnosti pridevnika, prislova: določiti stopnjo pri pridevniku / osnovna stopnja prislova
6. glasb. lega, mesto tona, akorda v diatonični lestvici: dominanta je peta stopnja v durovi ali molovi lestvici
● star. sta na isti družbeni stopnji imata isti družbeni položaj; zastar. na zadnji stopnji se je ustavil stopnici; publ. ta pojav je v zadnji stopnji posledica zakonitosti družbenega življenja končno, nazadnje
♦ alp. težavnostna stopnja plezanja oznaka za težavnost plezalnega pristopa; ekon. kovna stopnja razmerje med utežno enoto določene kovine in številom iz nje narejenih kovancev; geol. geotermična stopnja globinska razdalja v notranjosti zemlje, v kateri se temperatura spremeni za 1 °C; jezikosl. odvisni stavek druge stopnje stavek, odvisen od odvisnega stavka prve stopnje; odvisni stavek prve stopnje stavek, neposredno odvisen od glavnega stavka; prevojna stopnja neenakost prevojnih samoglasnikov zaradi njihove različne kolikosti ali kakovosti; polna prevojna stopnja prevojna stopnja s korenskim samoglasnikom o, e ali u; kem. stopnja alkalnosti, bazičnosti; med. opeklina druge stopnje opeklina, pri kateri je prizadeta kožna povrhnjica in zgornji ali tudi globlji sloji kože; opeklina prve stopnje opeklina brez mehurjev, pri kateri je prizadeta samo kožna povrhnjica; opeklina tretje stopnje opeklina, pri kateri so uničeni vsi sloji kože in podkožje; ped. radijska šola za nižjo stopnjo radijska oddaja, prirejena za šolski pouk v prvem, drugem, tretjem razredu osnovne šole; radijska šola za srednjo stopnjo radijska oddaja, prirejena za šolski pouk v četrtem, petem, šestem razredu osnovne šole; pravn. sodišče druge stopnje sodišče, ki rešuje pritožbe zoper odločbe sodišča prve stopnje; šol. stopnje izobraževanja stopnje v izobraževalnem procesu po končani osnovni šoli; stopnja do leta 1980 študij na višji, visoki in podiplomski stopnji; tisk. stopnja črk velikost črk
SSKJ²
stôpnjast -a -o prid. (ó)
zastar. postopen: stopnjast razvoj družbe
● stopnjasta piramida stopničasta piramida
SSKJ²
stôpnjema prisl. (ō)
knjiž. terasasto, stopničasto: gredice se stopnjema dvigajo; Plitvička jezera se vrstijo stopnjema po dolini
// postopno, postopoma: zarja se stopnjema preliva v mehkejše barve / nevarnost se stopnjema veča polagoma, počasi
SSKJ²
stopnjeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stopnjevanje: stopnjevalno razlikovanje, razmerje / stopnjevalna davčna lestvica; stopnjevalna zgradba drame / stopnjevalne oblike pridevnika
SSKJ²
stopnjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od stopnjevati: stopnjevanje produktivnosti / stopnjevanje dramske napetosti; stopnjevanje delovne vneme / stopnjevanje vojne načrtno, postopno širjenje vojne na omejenem območju / stopnjevanje pridevnika, prislova
♦ lit. besedna figura, ki stopnjuje učinek povedanega z navajanjem pomensko vedno močnejših besed, izrazov
SSKJ²
stopnjevánost -i ž (á)
značilnost stopnjevanega: stopnjevanost pritiska / stopnjevanost čustvenega izraza
SSKJ²
stopnjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da kaj postopno prehaja z nižje stopnje na višjo
a) glede na količino: stopnjevati izvoz; stopnjevati proizvodnjo; dnevno količino zdravil je počasi stopnjeval / stopnjevati cene, davke, stroške
b) glede na intenzivnost, moč: stopnjevati negotovost med ljudmi; stopnjevati pritisk; okupator je vedno bolj stopnjeval teror; ropot, šum se je stopnjeval / stopnjevati dramsko dogajanje / prepir se je vedno bolj stopnjeval
c) glede na mogoči razpon: stopnjevati pomoč nerazvitim; stopnjevati priprave za napad; stopnjevati sposobnosti do skrajne meje; množičnost umetnosti se stopnjuje
2. jezikosl. delati stopnje pridevnika, prislova: stopnjevati pridevnik / opisno stopnjevati s prislovoma bolj, najbolj; stopnjevati z obrazili
    stopnjujóč -a -e:
    stopnjujoč izkoriščenost delovnega časa, so dosegli boljše rezultate; stopnjujoči se strah pred boleznijo, smrtjo; stopnjujoča se aktivnost; prisl.: utrujenost stopnjujoče raste
    stopnjeván -a -o:
    stopnjevan boj; dramatično stopnjevan dialog
SSKJ²
stopnjevína -e ž (í)
knjiž. terasast, stopničast svet: stopnjevina se strmo spušča k morju
SSKJ²
stopnjevínast -a -o prid. (í)
knjiž. terasast, stopničast: stopnjevinasta obrežja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stopnjevít -a -o prid. (ȋ)
knjiž. ki poteka po določenih stopnjah, v določenem zaporedju; postopen: stopnjevit razvoj; stopnjevito napredovanje
// terasast, stopničast: stopnjeviti skladi; stopnjevit vinograd
● stopnjevito pojemanje navdušenja stopnjevano, hitro
    stopnjevíto prisl.:
    stopnjevito naraščati; svet se je stopnjevito spuščal proti reki
SSKJ²
stopnjevítost -i ž (ȋ)
knjiž. postopnost: stopnjevitost v razvoju rastlinstva / stopnjevitost dogajanja stopnjevanost
SSKJ²
stopràv člen. (ȁ) star.
1. šele: stoprav zdaj se je spomnil vsega / čez dve uri stoprav je vprašal zanjo / stoprav on ga je opozoril na njen prihod
2. komaj1: kmet je stoprav opazil, da revež šepa
SSKJ²
stóprocênten tudi stóprocénten -tna -o prid. (ọ̑-ē; ọ̑-ẹ̄)
1. stoodstoten: stoprocentno povečanje cen
2. ekspr. popoln, vsestranski: doseči stoprocenten uspeh
● pog. nisem stoprocenten, da bom šel na izlet popolnoma prepričan
    stóprocêntno tudi stóprocéntno prisl.:
    z njim se stoprocentno strinjam; stoprocentno vrniti dolg
SSKJ²
stopŕv člen. (ȓ) star.
1. šele: videti je bilo, kot da se je tega stoprv zdaj spomnila; stoprv včeraj mu je vrnil denar / trdno je spal, stoprv jutranji hlad ga je predramil
2. komaj1: prizanesite mu, saj je stoprv petnajst let star
SSKJ²
stópŕvič prisl. (ọ̑-ȓ)
ekspr. izraža veliko ponovitev: že stoprvič mu pripoveduje to zgodbo
SSKJ²
stórija -e ž (ọ́) ekspr.
1. zgodba, povest: brati, pripovedovati storije; poučne ljudske storije; storije o grških junakih / vsaka kmetija ima svojo storijo
// nav. mn. neresnična pripoved, izmišljotina: po vasi so krožile čudne storije; te storije pripoveduj komu drugemu
2. neprijeten dogodek, afera: ne mara se spomniti na to storijo; tudi on je povezan s to storijo / pogrevati staro storijo
// doživljaj, dogodek: pripovedovati o svojih ljubezenskih storijah; storije iz mladosti
● ekspr. to je pa čisto druga storija stvar je drugačna, kakor je kazalo
SSKJ²
storílčev -a -o [storilčev- in storiu̯čev-] (ȋ)
pridevnik od storilec: upoštevati storilčevo zmanjšano prištevnost
SSKJ²
storílec -lca [storilca in storiu̯ca] m (ȋ)
kdor stori kaznivo dejanje: izslediti, prijeti storilca; neznan storilec
● ekspr. šipe so razbite, kdo je storilec kdo je to naredil
♦ pravn. storilec kaznivega dejanja
SSKJ²
storílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na storilnost: povprečno storilen delavec / storilna sposobnost
SSKJ²
storílka -e [storilka in storiu̯ka] ž (ȋ)
ženska, ki stori kaznivo dejanje: kaznovati storilko; krajo so odkrili in storilko zaprli; domnevna, neznana storilka
SSKJ²
storílnost -i ž (ȋ)
kar je določeno s količino izdelkov, stvari, ki jih kdo naredi v časovni enoti: njegova storilnost se stopnjuje, veča; krivulja delovne storilnosti / storilnost industrije proizvodnost, produktivnost; publ. storilnost založbe se je povečala dejavnost
● občuduje njegovo storilnost sposobnost, da v kratkem času veliko naredi
SSKJ²
storílnosten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na storilnost: storilnostna krivulja pada / storilnostna vnema
SSKJ²
storítev -tve ž (ȋ)
1. nav. mn. naročeno delo, ki se opravi za koga navadno za plačilo: podjetje opravlja določene storitve; obračunati, plačati, podražiti storitve; cene storitev / gostinske, komunalne, obrtne, poštne, prevozniške storitve; intelektualne, zdravstvene storitve
2. publ. dosežek, delo: film jim je ostal v spominu zaradi odličnih igralskih storitev; dobil je nagrado za likovne storitve v preteklem letu; vrhunske storitve športnikov
3. glagolnik od storiti: storitev neprimernega dejanja / krava se pripravlja na storitev
SSKJ²
storíti -ím dov., stóril (ī í)
1. z aktivnostjo doseči uresničitev kakega dejanja: zaloputnil je vrata, to je že večkrat storil; tega si ne upa storiti; storiti kaj iz kljubovanja, ljubezni, neznanja; storiti proti svoji volji; storiti v jezi; javno, nalašč, naskrivaj, nehote storiti kaj / storiti kaj dobrega, hudega; storiti napako, prekršek / samo pritožuje se, stori pa ničesar / prav je storil, da je prišel
♦ pravn. storiti kaznivo dejanje
// z aktivnostjo doseči uresničitev kakega opravila, dela; narediti: vsega tega ne more sama storiti; dobro, natančno, slabo storiti / storil sem samo svojo dolžnost
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik; narediti: storiti korak naprej / storiti sklep skleniti / storiti komu uslugo
2. navadno z dajalnikom povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; narediti: kaj ti je storil, da si jezen; otrok ji je nekaj storil
3. star. dati čemu, komu kako lastnost, značilnost; narediti: ta pogovor me je storil žalostnega; bogastvo ga je storilo prevzetnega / storiti komu skrbi, veselje, žalost
4. nar. roditi, skotiti: krava je storila
5. nar. obroditi: pšenica letos ni storila; trta je lepo storila
● storiti konec ekspr. taka rana lahko stori konec človeškemu življenju povzroči smrt; star. od vsega hudega je storil konec umrl; star. storiti hud konec umreti nasilne smrti; ekspr. storil je potrebne korake ukrenil vse potrebno; ekspr. storiti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; evfem. storiti ženski silo posiliti jo; star. storiti nesrečno smrt nesrečno umreti; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri
    storíti se 
    1. star. nastati, pojaviti se: storila se je gosta megla / storil se je dan zdanilo se je; storila se je noč, tema
    2. zastar. zgoditi se, pripetiti se: kaj se je storilo pri vas, da jokate
    ●     črna tema se mu je storila pred očmi zaradi slabosti, razburjenja se mu je zdelo, da nič ne vidi; ekspr. milo se mu je storilo (pri srcu) postal je otožen, ganjen
    storjèn -êna -o:
    to je bilo storjeno po njegovi volji; v času storjenega dejanja je bil pijan; povrniti storjeno škodo; pravkar storjeno jagnje
    ●     ekspr. v kmetijstvu je storjen velik korak naprej kmetijstvo se je izboljšalo, dvignilo; ekspr. sklenili so, da odidejo. Rečeno – storjeno brez odlašanja so sklep tudi uresničili; sam.: storjenega ni mogoče popraviti
SSKJ²
storítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na storitev: organizirati storitvene dejavnosti; storitvene obrti / storitvene delavnice
SSKJ²
stórjati -am nedov. (ọ́)
nar. roditi, kotiti: v hlevih storjajo ovce in krave
SSKJ²
stórjica -e ž (ọ́)
ekspr. kratka zgodba, kratka povest: pripovedoval je smešne storjice iz svojega življenja
SSKJ²
stornírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. fin. razveljaviti vknjižbo česa z drugo, nasprotno vknjižbo: stornirati znesek
2. pog. preklicati, odpovedati: stornirati naročilo, pogodbo
SSKJ²
stórno -a m (ọ̑)
1. fin. razveljavitev vknjižbe česa z drugo, nasprotno vknjižbo: knjižiti storno; storno zneska
2. pog. preklic, odpoved: storno naročila
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stórók -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄)
v pravljicah ki ima sto rok: storoki velikan
SSKJ²
stòrž stôrža m (ȍ ó)
1. del rastline, zlasti iglavcev, ki vsebuje seme: nabirati storže; kuriti s storži / borovi, smrekovi storži
♦ bot. storž olesenelo ali omesenelo soplodje nekaterih iglavcev; jagodasti storž z omesenelimi plodnimi luskami, podoben jagodi
2. del rastline, zlasti koruze, ki vsebuje zrna: koruza že dela storže; odstranjevati zrna s storža / koruzni storž
3. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu; kocen: zrezati storže zelja za krmo; glava in storž
SSKJ²
stôržast -a -o prid. (ó)
podoben storžu: storžast cvet
SSKJ²
stôržek -žka m (ō)
1. manjšalnica od storž: borovi storžki / rdečkasti koruzni storžki
2. storžu podoben skupek plodov: gabrovi, jelševi storžki
// agr. žensko socvetje ali plod hmelja: obirati, trgati storžke / hmeljni storžki
SSKJ²
stôržje -a s (ō)
več storžev, storži: kuriti s smrekovim storžjem / mlado koruzno storžje
SSKJ²
storžnják -a m (á)
nav. mn., bot. golosemenke z mesnatimi ali suhimi storži, Coniferophytina:
SSKJ²
stóstòlp -ôlpa -o prid. (ọ̑-ȍ ọ̑-ō)
ekspr. ki ima sto stolpov: stostolpo mesto
SSKJ²
stósvéčen -čna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
stovaten: v sobi sta svetili dve stosvečni žarnici
SSKJ²
stót -a tudi stòt stôta m (ọ̑; ȍ ó)
utežna mera, 100 kg: tovor tehta dva stota; pridelati dvajset stotov pšenice na hektar / stari stot 56 kg
♦ teh. metrski stot
SSKJ²
stotáček -čka m (á)
ekspr. manjšalnica od stotak: rad bi prihranil kak stotaček
SSKJ²
stoták -a m (á)
vrednost sto denarnih enot: prihranila je več stotakov
// bankovec v tej vrednosti: plačati s stotakom
SSKJ²
stotér -a -o štev. (ẹ̑)
1. ki je stotih vrst: opis stoterih rastlin
2. ekspr. številen, mnog: obala je razčlenjena s stoterimi zalivčki; v mestu se prižigajo stotere luči
    stotéro prisl.:
    uslugo vam bom stotero poplačal; sam.: pripovedovali so o smrti stoterih
SSKJ²
stotéren -rna -o prid.(ẹ̑)
stokraten: polje je rodilo stoteren sad
// ki je iz stotih delov, enot: stoteren odmev klicev
    stotérno prisl.:
    stoterno poplačati
SSKJ²
stotéro -ih tudi -- štev. (ẹ̑)
1. skupina stotih enot: zbral je stotero pesmi
2. ekspr. veliko, mnogo: na vrtu cvete stotero rož; pesem se je oglasila iz stoterih grl
SSKJ²
stotérokrat prisl. (ẹ̑)
stokrat: staršem je stoterokrat povrnila ljubezen / ekspr. stoterokrat sta boljša od drugih velikokrat, mnogokrat
SSKJ²
stôti -a -o štev. (ó)
ki v zapovrstju ustreza številu sto: praznovali so stoto obletnico društva / stoti del celote stotina; sam.:, star. že v stoto ponavljajo igro stotič
SSKJ²
stotíca -e ž (í)
mat. vrednost znaka desetiške številke pred desetico: enice, desetice in stotice
SSKJ²
stôtič prisl. (ó)
pri ponavljanju ali v zapovrstju na stotem mestu: stotič igrati dramo
● ekspr. najmanj stotič je že obljubil, da se bo pridno učil velikokrat, mnogokrat
SSKJ²
stotíčen -čna -o (ȋ)
pridevnik od stotica: stotično mesto številke
SSKJ²
stotín -a m (ȋ)
1. vrednost ene stotine evra: avgustovska plača je bila za 5 evrskih stotinov višja od julijske; kovanec za en stotin
2. od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006 vrednost ene stotine tolarja: deset stotinov tolarja; kovanec za petdeset stotinov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stotína -e ž (í)
1. del na sto enakih delov razdeljene celote: ostala mu je le kaka stotina zaslužka / stotina grama, litra
2. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: napekla je stotine hlebov kruha; prevozili so že stotine kilometrov / posekali so na stotine dreves
SSKJ²
stotínka -e ž (ȋ)
del na sto enakih delov razdeljene merske enote: stotinka miligrama; stotinka sekunde
♦ mat. ena cela, pet stotink 1,05
SSKJ²
stotínski -a -o prid. (ȋ)
ki temelji na delitvi enote na sto delov: stotinski sestav
SSKJ²
stótisočák -a m (ọ̑-á)
vrednost sto tisoč denarnih enot: porabiti nekaj stotisočakov
// pog. bankovec v vrednosti sto tisoč (starih) dinarjev: plačati s stotisočakom
SSKJ²
stótisočér -a -o štev. (ọ̑-ẹ̑)
ekspr. številen, mnog: tega se veselijo stotisočeri otroci; stotisočera množica državljanov
    stótisočéro prisl.:
    uslugo vam bom stotisočero poplačal
SSKJ²
stótisočéro -ih tudi -- štev. (ọ̑-ẹ̑)
ekspr. veliko, mnogo: ljubezen do gor je segla v stotisočero src
SSKJ²
stótisočglàv in stótisočgláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ)
ekspr. številen, zelo velik: stotisočglava množica; stotisočglava vojska
SSKJ²
stótísoči1 -ev m mn. (ọ̑-ȋ)
ekspr. nedoločena večja količina: Stotisoči padajo; ali jih vidiš? (I. Cankar) / na stotisoče ljudi strada
SSKJ²
stótísoči2 -a -e štev. (ọ̑-ȋ)
ki v zapovrstju ustreza številu sto tisoč: stotisoči obiskovalec razstave
SSKJ²
stótisočína -e ž (ọ̑-í)
del na sto tisoč enakih delov razdeljene merske enote: stotisočina sekunde
♦ fiz. stotisočina newtona
SSKJ²
stótisočínka -e ž (ọ̑-ȋ)
del na sto tisoč enakih delov razdeljene merske enote: stotisočinka sekunde
SSKJ²
stótísočkrat prisl. (ọ̑-ȋ)
ekspr. velikokrat, mnogokrat: stotisočkrat ponovljeni gib / stotisočkrat večja razdalja veliko
SSKJ²
stótisočlétje -a s (ọ̑-ẹ̑)
doba, ki traja sto tisoč let: stotisočletje v zemeljski zgodovini / ekspr. ledena doba je za stotisočletja pokopala gore v led za zelo dolgo
SSKJ²
stótnica -e ž (ọ̑)
1. nosilka častniškega čina stotnik: stotnica je vojake pozvala k podpisu prisege
2. star. stotnikova žena: stotnik in stotnica
SSKJ²
stotníja -e ž (ȋ)
1. pri starih Rimljanih vojaška enota, približno sto mož: konjeniška, pehotna stotnija; stotnija rimskih vojščakov
2. star. skupina stotih ljudi: stotnija planincev je šla v hribe
SSKJ²
stotníjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na stotnijo: stotnijski poveljnik / stotnijska kolona
SSKJ²
stótnik -a m (ọ̑)
1. častniški čin v Slovenski vojski, za stopnjo nižji od majorja, ali nosilec tega čina: biti povišan v stotnika
2. pri starih Rimljanih poveljnik stotnije: konjeniški stotnik / rimski stotnik
SSKJ²
stótólarski -a -o prid. (ọ̑-ọ̄)
ki ima vrednost stotih tolarjev: stotolarski bankovec
SSKJ²
stóváten -tna -o prid. (ọ̑-ȃ)
elektr. ki ima priključno moč sto vatov: stovatna žarnica
SSKJ²
stovóriti -im tudi stovoríti -ím dov., stovóril (ọ̄ ọ̑; ī í)
spraviti kaj kam, zlasti na živali: stovoriti blago v mesto
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stôžčast tudi stóžčast -a -o prid. (ó; ọ́)
ki ima obliko stožca: stožčast hrib; stožčaste krošnje jelk; stožčasto pokrivalo / stožčasta oblika
♦ teh. stožčasti ležaj kotalni ležaj, pri katerem imajo kotalke obliko prisekanih stožcev
    stôžčasto tudi stóžčasto prisl.:
    stožčasto padajoča svetloba
SSKJ²
stôžec tudi stóžec -žca m (ó; ọ́)
1. geom. telo, ki ga omejujeta krog in plašč: narisati stožec; izračunati prostornino stožca / dopolnilni stožec ki dopolnjuje prisekani stožec do popolnega stožca; dvojni stožec telo, sestavljeno iz dveh stožcev; krožni stožec katerega vodilka je krožnica; pokončni ali rotacijski stožec telo, ki nastane, če se pravokotni trikotnik zavrti okrog katete; prisekani stožec telo, ki ga omejujeta dva vzporedna, različno velika kroga in plašč; vodilka stožca krivulja, po kateri drsi skozi neko stalno točko potekajoča premica in pri tem opiše stožčasto ploskev
2. ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki temu podobno: v daljavi se je dvigal goli stožec vrha; stožec močne svetlobe / zviti papir v stožec
3. teh. navadno prisekanemu stožcu podoben (samostojen) del orodja, priprave: zasukati stožec pipe; zaklopka na stožec
SSKJ²
stožér tudi stožêr -a m (ẹ̑; ȇ) knjiž.
1. jedro, središče: stroji so stožer industrije / postal je stožer narodnega gibanja
2. zastar. tečaj: sneti vrata s stožerov
● zastar. oficirji glavnega stožera štaba; zastar. zastava na stožeru na drogu
SSKJ²
stožéren tudi stožêren -rna -o prid. (ẹ̑; ȇ)
zastar. glavni, osrednji: latinščina je bila stožerni predmet takratne srednje šole
SSKJ²
stožérnica tudi stožêrnica -e ž (ẹ̑; ȇ)
geom. krivulja, ki nastane pri preseku dvojnega krožnega stožca; stožnica: hiperbola, elipsa in druge stožernice; gorišče stožernice
SSKJ²
stožína -e ž (í)
1. nar. (debelejši) kol sredi stoga, kope: seno okoli stožine
2. knjiž. poševen drog na prednjem delu premca; kosnik: val je zmočil stožino
SSKJ²
stožíti se in stóžiti se -im se dov. (ī ọ́)
s smiselnim osebkom v dajalniku postati otožen, ganjen: materi se je stožilo; stožilo se mu je ob spominih na mladost / v srcu se mu je stožilo
// v zvezi s po začutiti močno željo po čem: večkrat se mu stoži po domu; stožilo se mu je po prijateljih
● star. stožilo se mu je po štrukljih zelo si jih je zaželel
SSKJ²
stóžje -a s (ọ̑)
nar. zahodno (debelejši) kol sredi stoga, kope: naložiti slamo okrog stožja
SSKJ²
stóžka -e ž (ọ̑)
bot. visoka trava z modrikastimi ali zelenimi klaski, Molinia: modra stožka
SSKJ²
stôžkast tudi stóžkast -a -o prid. (ó; ọ́)
star. stožčast: stožkasti šotori; stožkast zvonik cerkve
SSKJ²
stóžnica in stôžnica -e ž (ọ̑; ō)
geom. krivulja, ki nastane pri preseku dvojnega krožnega stožca: elipsa, parabola in druge stožnice; gorišče stožnice
SSKJ²
stóžnik -a m (ọ̑)
nar. gorenjsko steber (pri kozolcu): kozolec s hrastovimi stožniki
● nar. naložiti slamo okoli stožnika debelejšega kola sredi stoga, kope
SSKJ²
strabízem -zma m (ī)
med. očesna napaka, zaradi katere se zrklo ne obrača pravilno v smer gledanja; škilavost: odpravljati strabizem
SSKJ²
strád -a m (ȃ)
star. stradanje: biti izčrpan od strada / poznati strad in glad
SSKJ²
stradáč -a m (á) ekspr.
1. kdor strada: stradači v taborišču
2. revež, siromak: to so sami stradači in uboge pare
SSKJ²
stradálec -lca [stradau̯ca] m (ȃ) ekspr.
1. kdor strada: stradalci v taborišču
2. revež, siromak: to so ubogi stradalci
SSKJ²
stradálen -lna -o prid. (ȃ)
pri katerem se ne uživa (dovolj) hrane: stradalna kura
♦ agr. stradalni poskus poskus, s katerim se ugotovi, kaj žival nujno potrebuje za življenje
SSKJ²
strádanje tudi stradánje -a s (á; ȃ)
glagolnik od stradati: umreti od stradanja; najesti se po dolgem stradanju / bil je kaznovan zaradi stradanja in mučenja psa
SSKJ²
strádar -ja m (ȃ)
ekspr. revež, siromak: to so ubogi stradarji / kot psovka molči, stradar
SSKJ²
strádati -am nedov., tudi stradála (á)
1. živeti v pomanjkanju hrane: po očetovi smrti je številna družina stradala; prebivalci nekaterih dežel stradajo; ekspr. stradal je, da se je skozenj videlo / žival strada / ekspr. pustil je otroke stradati ni jim dal jesti
// ekspr. ne uživati (dovolj) hrane: če hočeš shujšati, moraš nekaj časa stradati
2. preh., nav. ekspr. z odtegovanjem hrane povzročati, da se kdo izčrpa, oslabi: zaprli so ga, tepli in stradali; stradati družino; stradati psa
3. ekspr., z rodilnikom ne imeti česa (dovolj) na razpolago: tam vina ni stradal / stradati ljubezni, nežnosti, veselja
● star. v življenju je večkrat kruha stradal živel v pomanjkanju
    stradajóč -a -e:
    preskrbeti hrano stradajočim ljudem; sam.: trpljenje stradajočih
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
strádavec -vca m (á)
1. ekspr. revež, siromak: to so ubogi stradavci
2. nar. lakota: povsod je bil stradavec
SSKJ²
strádelj -dlja in -na [stradəlj] m (á)
nar. skopuh, stiskač: ni bil stradelj, marsikomu je plačal pijačo
SSKJ²
strádež -a m (ȃ) ekspr.
1. stradanje: bili so izčrpani od stradeža; trpljenje in stradež / s stradežem prisiliti koga k priznanju
2. lakota: stradež ga muči
3. zastar. revež, siromak: vse življenje je bil stradež
SSKJ²
stradivárka -e ž (ȃ)
violina, izdelana v delavnicah družine Stradivari: igrati na stradivarko
SSKJ²
strágula -e ž (ȃ)
linoleju podobna obloga iz lepenkaste umetne snovi: polagati na tla stragulo; stragula in podolit
SSKJ²
stráh -ú stil. -a m, mn. strahôvi (ȃ)
1. neprijetno stanje vznemirjenosti zaradi neposredne ogroženosti, (domnevno) sovražnih, nevarnih okoliščin: v temnem gozdu je fanta obšel, prešinil, prevzel, ekspr. popadel strah; oči so izražale strah; slika ji je vzbujala strah; kričati, osiveti, prebledeti, tresti se od strahu; hud, ekspr. blazen strah; biti bled od strahu / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: otroke je rado strah; strah ga je iti v temi spat; ob teh čudnih glasovih ga je postalo strah
// tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, neprijetnega: med ljudmi se je širil, je zavladal strah pred boleznijo; pobegniti iz strahu pred kaznijo; v strahu, da ne bi česa izdal, je molčal / premagati strah pred nastopom vznemirjenost zaradi mogočega neuspeha; strah za sina je bil neutemeljen skrb, da se mu zgodi kaj hudega, neprijetnega / bil je v strahu za delo bal se je, da bi ga izgubil; bil je v strahu, da bodo njegovo dejanje razkrili bal se je / bližati se nasprotniku brez strahu, s strahom / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: strah ga je bolezni, smrti boji se; ekspr. strah ga je plavati daleč od obale ne upa si; ekspr. strah ga je tega položaja ne čuti se dovolj sposobnega, močnega zanj; strah jo je za otroke skrbi jo, da se jim ne bi zgodilo kaj hudega
2. kar vzbuja, povzroča tako stanje: znebiti se strahov; to je strah le za otroke / ekspr. profesor matematike je bil strah in trepet šole / tak si, da bi bil dober za strah za strašilo / hiša strahov v cirkusu
// nav. mn., po ljudskem verovanju bitje nematerialne narave, ki se pojavi v grozljivi zaznavni obliki: bati se strahov; videti strahove; polnočni strahovi; pravljica o strahovih in čarovnicah; kot strah je drvel skozi vas
3. ekspr., v povedni rabi izraža težavnost, mučnost česa: strah je, če nihče ne razmišlja / strah in groza je, če kar naprej dežuje zelo neprijetno je; strah in groza bo, če bo zamudil zelo se bodo jezili
4. v medmetni rabi, v zvezi strah in groza izraža zgražanje, ogorčenje: koliko živali je poginilo, strah in groza; strah in groza, kakšen pa si
● ekspr. strah mu leze v kosti začenja se bati; ekspr. fant je bil strah vse ulice vsi v ulici so se ga bali; pog. imeti strah pred kom, čim bati se koga, česa; ekspr. nagnati, vliti komu strah v kosti prestrašiti, vznemiriti ga; ekspr. videti strahove tam, kjer jih ni neutemeljeno, brez potrebe se bati česa; ekspr. povsod vidi same strahove vse se mu zdi nevarno, težko; ekspr. bil je napol mrtev od strahu zelo se je bal; star. vzeti koga v strah zagroziti komu s kaznijo, kaznovati ga, da ne bi delal več česa nezaželenega, negativnega; star. biti v strahu komu biti mu iz strahu pokoren, poslušen; star. imeti koga v strahu ne dopustiti, da bi si upal delati, ravnati po svoji volji; ura strahov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene; star. denarja mi je ostalo samo še za strah zelo malo; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; preg. strah je sredi votel, okrog ga pa nič ni
♦ psih. nočni strah nevrotično pogojen strah, ki otroka napol zbudi iz spanja in v kratkem času spet preneha
SSKJ²
stráhec -hca m (ȃ) ekspr.
manjšalnica od strah 2: ko se znoči, strahec za omaro oživi; grajski strahec; prijazen strahec / izrezovati strahce iz buč, papirja
SSKJ²
strahljív -a -o prid. (ī í)
star. strašljiv: njegova strahljiva zunanjost ni vlivala zaupanja
● star. fant je strahljiv boječ
    strahljívo prisl.:
    njen krik je strahljivo odjeknil v noč
SSKJ²
strahljívec -vca m (ȋ)
star. boječ, bojazljiv človek: v četi ni bilo strahljivcev; imeti koga za strahljivca
SSKJ²
stráhoma prisl. (ȃ)
izraža, da se pri dejanju čuti strah: strahoma se ozira na levo in desno; fantek strahoma pogleduje očeta
SSKJ²
strahopét in strahopèt -éta -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́)
star. strahopeten: strahopet človek; obšla ga je groza, čeprav ni bil strahopet
SSKJ²
strahopétec -tca m (ẹ̑)
ekspr. strahopeten človek: ni marala takega strahopetca; ozmerjati ubežnike s strahopetci / kot nagovor kam bežiš, strahopetec
SSKJ²
strahopéten -tna -o prid., strahopétnejši (ẹ́ ẹ̄)
ki mu manjka poguma, odločnosti: strahopeten človek, voznik; bil je preveč strahopeten, da bi se uprl
// ki izraža strah, bojazen: strahopetno dejanje, ravnanje
    strahopétno prisl.:
    strahopetno ravnati, zbežati
SSKJ²
strahopétka -e ž (ẹ̑)
ekspr. strahopetna ženska: bila je prevelika strahopetka, da bi mu pomagala
SSKJ²
strahopetljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. strahopeten: obhajale so ga čudne slutnje, čeprav ni bil strahopetljiv
SSKJ²
strahopétnež -a m (ẹ̑)
ekspr. strahopeten človek: očitali so mu, da je velik strahopetnež in slabič
SSKJ²
strahopétnica -e ž (ẹ̑)
ekspr. strahopetna ženska: bila bi strahopetnica, če ne bi sprejela povabila
SSKJ²
strahopétnik -a m (ẹ̑)
ekspr. strahopeten človek: umik strahopetnikov in omahljivcev
SSKJ²
strahopétnost -i ž (ẹ́)
lastnost strahopetnega človeka: zavedati se strahopetnosti; očitati komu strahopetnost; storiti kaj iz strahopetnosti / strahopetnost dejanja
SSKJ²
strahopétstvo -a s (ẹ̑)
strahopetnost: pokazati svoje strahopetstvo; strahopetstvo tovarišev / sramovati se strahopetstev strahopetnih dejanj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
strahopezdljív -a -o [strahopəzdljiv-] prid. (ī í)
vulg. strahopeten, bojazljiv: strahopezdljiv čuvaj; biti strahopezdljiv
SSKJ²
strahopezdljívec -vca [strahopəzdljivəc] m (ȋ)
vulg. strahopeten, bojazljiv človek: bil je ničvreden strahopezdljivec
SSKJ²
strahopezdljívost -i [strahopəzdljivost] ž (í)
vulg. strahopetnost, bojazljivost: obdolžiti koga strahopezdljivosti; strahopezdljivost pogajalcev
SSKJ²
stráhospoštovánje -a s (ȃ-ȃ)
ekspr. spoštovanje iz strahu: izkazovati komu strahospoštovanje; vzgajati otroke v strahospoštovanju do starejših / papirnati zmaji niso vzbujali pretiranega strahospoštovanja občudovanja
SSKJ²
strahôta -e ž (ó)
1. kar povzroča strah, hudo trpljenje: preživeti vojne strahote; videl je strahote koncentracijskega taborišča / ekspr. narediti konec strahotam
2. značilnost strašnega, hudega: pozabiti strahoto dneva; opisal je strahoto prestanih muk
3. ekspr., v povedni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: bil je tak, da ga je bilo strahota pogledati; strahota je pomisliti, da bi se to res zgodilo; strahota je, da ga ni mogoče pregovoriti
4. v medmetni rabi izraža zgražanje, ogorčenje: strahota, takega ravnanja pa nisem pričakoval
● zastar. obšla jo je strahota pred samo seboj strah
SSKJ²
strahôten -tna -o prid., strahôtnejši (ó) ekspr.
1. ki ima strah vzbujajoče lastnosti: strahoten prizor; strahoten zločin / strahotna tišina zelo neprijetna; sprijazniti se s strahotno resničnostjo neprijetno, težko
2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: strahoten mraz, vihar; trpela je strahotne muke / sovražnik je imel strahotne izgube zelo velike / to je povzročilo strahoten škandal
    strahôtno prisl.:
    v zaporu so ga strahotno mučili; sinova smrt je strahotno prizadela starše; strahotno bled, začuden; v tem boju je bil strahotno sam
SSKJ²
strahôtnost -i ž (ó)
ekspr. značilnost strahotnega: opisovati strahotnost nesreče / zavedati se strahotnosti posledic / odkrivati strahotnost življenja
SSKJ²
strahoválec -lca [strahovau̯ca] m (ȃ)
kdor koga strahuje: odkriti nočne strahovalce in napadalce / ekspr. otrok je pravi strahovalec v družini uveljavlja svojo voljo
SSKJ²
strahoválen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se strahuje: strahovalni ukrepi okupatorja / strahovalne metode v vzgoji
SSKJ²
strahoválka -e [strahovau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki koga strahuje: strahovalka otrok / šiba strahovalka
SSKJ²
strahovánje -a s (ȃ)
glagolnik od strahovati: s strahovanjem odvrniti prebivalstvo od sovražnih dejanj; strahovanje in mučenje
SSKJ²
strahováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z grožnjami, s silo dosegati, da se kdo boji: vojaki so ropali in strahovali ljudi; strahovati otroke s palico / z gradu so strahovali vso okolico
// z vplivom, ravnanjem dosegati, da si kdo ne upa ravnati v skladu s svojimi željami: hči je strahovala očeta; strahovati sodelavce / ekspr. s svojimi muhami strahuje vse
2. star. bati se: strahoval je za službo; strahoval je, da bi se doma medtem kaj hudega zgodilo
    strahován -a -o:
    strahovani otroci; strahovano in teptano ljudstvo
SSKJ²
strahôven tudi stráhoven -vna -o prid. (ō; ȃ)
knjiž. nanašajoč se na strah: strahovno vzdušje / zastar. strahovno dejanje strašno
SSKJ²
strahovít -a -o prid. (ȋ) ekspr.
1. ki ima strah vzbujajoče lastnosti: začel se je strahovit boj; strahovita nesreča, smrt
2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: znajti se v strahoviti stiski; strahovito pomanjkanje / strahovit smrad; strahovita vročina / začutil je strahovit udarec zelo močen
    strahovíto prisl.:
    strahovito se je razjezil; strahovito privlačna ženska; strahovito razdejano mesto
SSKJ²
strahovláda -e ž (ȃ)
oblast, ki temelji na strahovanju, nasilju: vpeljati strahovlado; obdobje strahovlade; pren. strahovlada meščanske dramatike
● strahovlada fašistov se je stopnjevala teror, nasilje
SSKJ²
straight in strêjt -- [strêjt] prid. (ȇ)
s spolnim nagnjenjem do oseb drugega spola; heteroseksualen: straight moški; straight populacija
SSKJ²
strákoš -a m (ā)
nav. mn., zool. manjše morske ptice temno sive barve z belo progo nad repom, Hydrobatidae: prhutanje strakošev
SSKJ²
stramín -a m (ȋ)
tekst. mrežasta bombažna ali lanena tkanina, navadno za vezenje: vesti na stramin; stramin in kanafas
SSKJ²
strán1 -í ž (ȃ)
1. s prilastkom vsak od obeh delov z umišljeno črto, ravnino razdeljenega predmeta, prostora: desna, prazna stran ceste; leva stran dvorane; ena stran hiše je bila ob bombardiranju porušena / leva stran vrat je zastekljena levo krilo
// vsak od obeh delov vzdolžno, somerno razdeljenega telesa: desno stran ima hromo; boli ga na levi, srčni strani
// del česa glede na lego, določeno s smerjo, usmerjenostjo česa drugega: jugovzhodna stran dežele je gorata
2. navadno v zvezi stran neba del neba glede na smer, določeno z navidezno potjo sonca: ugotoviti strani neba / glavne strani neba
3. navadno s prilastkom vsaka od obeh površin, ki omejuje telo, predmet v smeri, prečni na njegovo gibanje, usmerjenost: obrniti se s hrbta na stran / obtesati eno stran debla / nož z rezilom na obeh straneh obeh robovih
// vsaka od površin, ki ne omejuje telesa, predmeta v vodoravni smeri: prebeliti bočno, zadnjo stran hiše; hrbtna stran telesa; vse štiri strani kvadra so gladke
// vsaka od površin, ki omejuje telo, predmet v poljubni smeri: očistiti spodnjo stran avtomobila; čelna, zgornja stran panja
4. navadno s prilastkom vsaka od obeh ploskev ploščatega, tankega predmeta: spodnja stran deske, smuči; pege na zgornji strani listov trte; notranja, zunanja stran vrat / narobna, prava stran blaga; prednja, zadnja stran bankovca, medalje / ploska stran sablje
// ploskev vsakega od listov (v tiskanem, rokopisnem delu): končati pismo na sredini tretje strani / že prva stran bralce vznemiri; vsak dan napiše deset strani; knjiga ima dvesto strani / kulturna, oglasna stran časopisa; tematska stran stran v časopisu, reviji, na spletu, ki prinaša informacije o določeni temi; slika na naslovni strani; pri navajanju vira Računalništvo, 1997, stran [str. ali s.] 10 / rumene strani del telefonskega imenika, navadno tiskan na rumenem papirju, s telefonskimi številkami podjetij, trgovin, raznih servisov
// navadno v zvezi spletna stran mesto na spletu, na katerem so dostopne medijske, besedne, zvočne, filmske vsebine: na svoji spletni strani je objavil fotografijo; domača stran spletna stran z vsebino določene osebe, podjetja
5. s predlogom, s prilastkom izraža položaj, lego česa glede na določeno smer, usmerjenost česa drugega: na desni, zadnji strani hiše je vrt / na obeh straneh ceste se širi gozd; videti ljudi na drugi strani reke / usesti se na levo stran koga
6. s predlogom izraža smer lege izhodišča, ki določeni smeri česa ni enaka ali nasprotna: od strani opazovati; pripeljati s strani / cesta zavije na stran proč od določene smeri
// s prilastkom izraža smer lege izhodišča, ki je glede na določeno smer česa taka, kot jo izraža prilastek: napasti z bočne, sprednje strani; na katero stran si namenjen / od treh strani zaprt prostor; ogledovati si novi avtomobil od vseh strani, z vseh strani; veter piha z zahodne strani z zahoda
7. navadno s prilastkom lastnost koga ali česa glede na izhodišče opazovanja, presojanja, kot ga določa prilastek: čustvena, pravna stran zadeve; finančna stran je urejena / lotiti se česa z neprave strani; oceniti prevod z jezikovne strani; po tehnični strani dober izdelek / dobre in slabe strani česa / vse jemlje z lahke, smešne strani
8. v prislovni rabi, v zvezi na eni strani – na drugi strani, po eni strani – po drugi strani poudarja dvojnost ali različnost nasprotja: na eni strani zdravilo pomaga, na drugi strani škoduje / po eni strani bo delo lažje, po drugi (strani) pa nevarnejše
9. s prilastkom, v zvezi s po izraža sorodstveno razmerje glede na merilo, kot ga določa prilastek: starega očeta po materini strani ni poznal; po očetovi strani je Hrvat
10. s prilastkom oseba, skupina glede na osebo, skupino z nasprotnim, drugačnim ciljem: nobena stran noče prva popustiti; tako bo prav za obe, vse strani; publ. pobudo za sestanek je dala ruska stran / sprte, vojskujoče se strani; dokazi nasprotne strani / na obeh straneh so bili mrtvi in ranjeni
// v prislovni rabi, v zvezi z na izraža položaj koga glede na sodelovanje, soglasnost z eno od oseb, skupin z nasprotnim, različnim ciljem: glede tega je na moji strani; prestopiti na stran zmagovalcev / zmaga se nagiba na nasprotnikovo stran nasprotnik zmaguje; sreča je bila na naši strani imeli smo srečo
● pog. to je druga stran medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika; knjiž. obrniti novo stran zgodovine začeti novo obdobje zgodovine; ekspr. od strani kaj izvedeti posredno, indirektno; pisar. dobiti odobritev s strani pristojnega organa odobritev (od) pristojnega organa; publ. s strani univerze se bo posvetovanja udeležil rektor kot predstavnik, v imenu univerze; pog. dati na stran odložiti; prihraniti, shraniti; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; evfem. iti na stran na malo ali veliko potrebo; ekspr. tehtnica se še ni nagnila na nobeno stran ni še jasno, odločeno; knjiž. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran oni so imeli več možnosti za zmago; oni so zmagali; stopiva malo na stran, da se v miru pomeniva proč od drugih, na samo; star. zadolžila se je na vse strani povsod, pri vseh; ekspr. nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran ki bi mu bil enakovreden; ekspr. ta dogodek je potisnil ob stran vse druge probleme je povzročil, da so jih nehali reševati, obravnavati; ekspr. stopili smo ob stran drugim kulturnim narodom pridružili smo se jim; na strani biti, držati se ne skupaj z drugimi; izogibati se odgovornosti, sodelovanja; skupščina je pustila to vprašanje ob strani ga ni obravnavala; ekspr. vse življenje mu je stala ob strani mu pomagala, ga podpirala; star. mahniti jo na dolenjsko stran na Dolenjsko; evfem. starec je že pogledal na ono stran umrl; star. bil je dober človek, toda malo na posebno stran zasukan čudaški, nenavaden; obrniti kaj na smešno stran narediti, da je kaj smešno; star. tudi na to stran je bil pravi meščan tudi po tem, v tem pogledu
♦ mat. leva, desna stran enačbe; prim. nastran, postrani
SSKJ²
strán2 prisl. (ȃ)
1. izraža odmikanje, oddaljevanje
a) od določenega mesta: iti, steči stran; stran spoditi / elipt. brž stran / kot vzklik stran od tod / stopiti nekaj korakov stran / obrniti se stran v drugo smer
b) od prejšnje, določene smeri: takoj za ovinkom zavije steza stran od ceste / četa se je premaknila dvajset metrov stran od poti
// navadno s prislovnim določilom izraža odmaknjenost, oddaljenost od česa: jutri bom že daleč stran; hiša stoji nekoliko stran od potoka / mesto je kako uro stran
2. izraža ločitev, odstranitev: spraviti madeže stran / prazno steklenico je vrgel stran / ko se bo strojček pokvaril, ga bo vrgel stran zavrgel / elipt. pes mora stran
3. navadno v medmetni rabi izraža odstranitev, zavrženje: stran s tem; stran, je zakričal nad otroki / kot podkrepitev glavo stran, če lažem
● misli so mu pogosto uhajale stran od knjige ni bral zbrano; ekspr. roke stran od tega denarja ne segaj po njem, ne prisvajaj si ga; pog. to je stran vržen denar zapravljen, nekoristno uporabljen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stránčica1 -e ž (ȃ)
ekspr. manjšalnica od stranka: vpisal se je v neko novo strančico
SSKJ²
strančíca2 -e ž (í)
nar. dolga bezgova piščal, podobna flavti: pastir je igral na strančico
SSKJ²
stránec -nca m (ā)
zastar. tujec: stranci in domačini
SSKJ²
strangulácija -e ž (á)
med. stisnjenje dihalnih poti, zlasti pri obešenju: smrt zaradi strangulacije
// stisnjenje, zadrgnjenje črevesa: vzrok ileusa je bila strangulacija
SSKJ²
stráni prisl. (ȃ)
zastar. stran2: poditi koga strani / obrniti oči strani / strani, je zakričal nad otroki
SSKJ²
straníca -e ž (í)
1. vsaka od stranskih ploskev oglatega predmeta, stvari: odpreti stranice tovornega avtomobila; predal z nižjo sprednjo stranico; stranica panja
2. stranska deska navadno postelje: ležal je na postelji in roka mu je visela čez stranico; sedeti na stranici; stranica in končnica / posteljna stranica / stranica čolna bok
3. geom. vsaka od daljic, premic, ki omejujejo, tvorijo mnogokotnik: stranici oklepata kot 90°; stranica kvadrata, trikotnika / nasprotni, priležni stranici
● zastar. podatek je na deseti stranici knjige strani
♦ usnj. stranice odrezani trebušni del kože s prednje in zadnje noge ali usnje iz take kože; okrajci
SSKJ²
straníčar -ja m (ȋ)
les. skobljič s spodnjim delom v obliki črke T za končno oblikovanje ploskev, ki se stikajo v kotu: uporabljati straničar
SSKJ²
straníčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na stranico: stranično okovje pri postelji / stranične in kotne simetrale
SSKJ²
straníščarica -e ž (ȋ)
ekspr. snažilka v javnih straniščih: delo straniščarice
SSKJ²
straníšče -a s (í)
prostor za opravljanje potrebe: počistiti stranišče; zanemarjena stranišča / angleško stranišče na izplakovanje s tekočo vodo; javno stranišče; kemično ali prenosno stranišče navadno premično, zlasti na gradbiščih in javnih prireditvah, ki namesto vode učinkuje z dezinfekcijsko tekočino za razkuževanje in nevtralizacijo vonjav; sobno stranišče stolu podobna priprava za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru; suho stranišče brez izplakovanja s tekočo vodo; stranišče na počep na katerem se opravlja potreba v čepečem položaju; šalj. stranišče na štrbunk suho stranišče; stranišče za moške / iti na stranišče na malo ali veliko potrebo; sedeti na stranišču
SSKJ²
straníščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na stranišče: straniščno okno / straniščni papir toaletni papir; straniščna deska; straniščna školjka
● slabš. straniščna poezija nespodobna, prostaška
SSKJ²
straníščnica -e ž (ȋ)
knjiž. človeški iztrebki, ki se zbirajo v greznici: gnojiti travnike s straniščnico
SSKJ²
straníščnik -a m (ȋ)
knjiž. človeški iztrebki, ki se zbirajo v greznici: gnojiti s straniščnikom
SSKJ²
stranív -a -o prid. (ī í)
nar. nagnjen na eno stran: straniva streha
SSKJ²
stránka -e ž (ȃ)
1. organizirana skupina ljudi, ki se zavzema za uresničenje svojega političnega programa: ustanoviti stranko; pristopiti k stranki; med strankami se je začel boj za zmago na volitvah; delavska, kmečka, komunistična, meščanska, socialistična stranka; konservativna, napredna stranka; vladna stranka; poslanci liberalne stranke; program, vodstvo stranke / od 1896 do 1919 Jugoslovanska socialnodemokratska stranka; od 1894 do 1918 Narodna napredna stranka; od 1905 do 1929 in od 1992 Slovenska ljudska stranka; na Hrvaškem, od 1861 do 1918 Stranka prava / pomladna stranka ki je nastala iz gibanja za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije / politična stranka
2. oseba v odnosu do osebe, organizacije, organa, ki ji opravlja določene storitve: pred okenci so že čakale stranke; raznašati mleko strankam; vsaka trgovina ima svoje stranke / on je naša stalna stranka / kot opozorilo: obveščamo cenjene stranke, da bo poslovalnica jutri zaprta; odprto za stranke od 8h do 12h
// oseba v odnosu do svojega rednega pravnega zastopnika: ta odvetnik ima mnogo strank / dobra, slaba stranka
// ekspr. oseba v odnosu do prostitutke, prostituta: na ulici so prostitutke čakale na svoje stranke
3. oseba, skupina, organizacija, ki je v pravnem razmerju do druge osebe, skupine, organizacije: stranke v pogodbi o preživljanju; dogovor strank o dobavi blaga
// vsaka od oseb, ki s svojimi zahtevami nastopajo pred organom, ki vodi postopek: zaslišati obe stranki
♦ pravn. kontradiktorni stranki tožnik in toženec v pravdnem postopku; tožeča, tožena stranka; beseda strank zadnji govor tožilca, oškodovanca, zagovornika in obtoženca na obravnavi na sodišču
4. stanovalec, stanovalci v enem stanovanju večstanovanjske hiše: terjati stranke zaradi neporavnane stanarine; v pritličje se je vselila nova stranka
5. nav. ekspr. skupina ljudi, ki so o kaki stvari enakega mnenja: ukrep vodstva je bil všeč obema strankama / poslušalci so se razdelili v dve stranki
SSKJ²
stránkar -ja m (ȃ)
pripadnik stranke: zborovanja so se udeležili strankarji in nestrankarji / ekspr. bil je zagrizen strankar
SSKJ²
stránkarski -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na strankarje ali stranko: njegovi strankarski somišljeniki; strankarska politika; strankarska pripadnost / strankarski boji pred volitvami / strankarski časopis / strankarski in nestrankarski politični sistem
    stránkarsko prisl.:
    društvo je bilo strankarsko neopredeljeno
SSKJ²
stránkarskopolítičen -čna -o prid. (ȃ-í)
nanašajoč se na strankarsko politiko: navzkrižni strankarskopolitični interesi; zloraba šolstva v strankarskopolitične namene / strankarskopolitična dinamika
SSKJ²
stránkarstvo -a s (ȃ)
pojavljanje, obstajanje strank: razvito strankarstvo; prepoved strankarstva
// nav. ekspr. (navdušena) pripadnost stranki: tudi med učitelji se je čutilo strankarstvo
SSKJ²
stránkin -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stranko: strankin program; strankina politika / strankin časopis; sestal se je strankin odbor; strankina izkaznica, uniforma / odvetnik je zastopal strankine pravice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
strankokracíja -e ž (ȋ)
vladavina ene ali več političnih strank, ki uveljavljajo zlasti svoje interese: omejevati strankokracijo; razbohotena strankokracija; kritika strankokracije
SSKJ²
stránpót -í ž, drugi pomen mn. tudi stránpóta s, rod. mn. tudi stránpótov, dv. tudi stránpóti; tretji pomen mn. stránpóta s in stránpotí ž, rod. mn. stránpótov in stránpotí, dv. stránpóti s in stránpotí ž (ȃ-ọ̄; strȃnpọ̑ta) knjiž.
1. stranska pot: prepeljati tovor po stranpoteh
2. pot, dejanje, ki pelje stran od cilja: miselne stranpoti; stranpoti postopka / v pogovorih rad zavije na stranpot
3. napačna, kriva pot: moralna stranpota / ekspr. spregledovala je stranpota moža nezvestobo
SSKJ²
stránpótica -e ž (ȃ-ọ̄)
zastar. stranska, napačna pot: iti po stranpotici do mostu / moralne, življenjske stranpotice
SSKJ²
stránski -a -o prid. (á)
1. ki je na strani, ob strani: zasuti vse stranske jaške; stranski sedež; osrednji in stranski / stranski oltarji; stranski prostori; stranski vhod
// ki kaj od strani omejuje: stranska deska, stena / stranski del telesa
// prihajajoč od strani, s strani: stranska svetloba / stranski pogled od strani
2. ki po pomembnosti ni na prvem mestu: vlak je zapeljal na stranski tir; stranska cesta, ulica / stranski igralec igralec, ki igra stransko vlogo; igrati same stranske vloge / stranska (sorodstvena) linija osebe, ki po rojstvu izhajajo od skupnega prednika
3. ki ni v nujni, pomembni zvezi z glavno dejavnostjo: ob tem so se pojavila zanimiva stranska vprašanja / stranski zaslužek
// ki nastane v zvezi z delovanjem in ni cilj delovanja: zlato pridobivajo kot stranski proizvod bakra / nezaželeni stranski učinki zdravljenja
● ekspr. zaiti na stranska pota ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; ekspr. postaviti koga na stranski tir odvzeti mu vodilno vlogo, mesto
♦ agr. stranski posevek posevek, ki je gospodarsko manj važen in dopolnjuje kolobar; bot. stranski poganjek poganjek, ki raste ob strani debla, vej; stranske korenine korenine, ki rastejo iz glavne korenine; gled. stranski oder oder, ki je na desni ali levi strani glavnega odra za menjavanje že pripravljenih prizorišč; pravn. sorodnik v stranski črti sorodnik glede na osebo, s katero imata skupnega neposrednega ali posrednega prednika; šport. stranski sodnik pri nogometu vsak od obeh sodnikov ob vzdolžni črti igrišča, ki opozarja glavnega sodnika na prekrške v avtu, ofsajdu
SSKJ²
stránskovézen -zna -o prid. (ā-ẹ̑)
elektr., navadno v zvezi stranskovezni motor elektromotor z vzporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja:
SSKJ²
stranščíca -e ž (í)
nar. prekmursko dolga bezgova piščal, podobna flavti: igrati na stranščico
SSKJ²
strapáti -ám dov. (á ȃ)
pog. zmesti2, zbegati: s svojim govorjenjem so ga strapali; ta ženska ga je čisto strapala
// nepreh. postati zmeden, zbegan: zaradi njega je dekle strapalo
    strapán -a -o:
    fant je ves strapan
SSKJ²
strápiti -im dov. (á ȃ)
pog. zmesti2, zbegati: s svojim govorjenjem ga je strapil
    strápljen -a -o:
    presenetil ga je njegov strapljeni obraz
SSKJ²
strást -í ž (ȃ)
1. zelo močno trajno čustvo, težko obvladljivo z voljo, razumom: strast je bila kriva vseh njegovih težav; ekspr. v to ga je gnala strast; prepustiti se, ekspr. predati se strasti; ekspr. streči strastem; obvladovati, zadrževati, ekspr. razvneti strast; neobvladana, skrita, uničujoča strast; ekspr. neobrzdana, slepa strast; strast po maščevanju / med vojno so se sprostile mnoge strasti / ekspr.: izbruh, naval strasti; biti suženj, igrača strasti / storiti kaj iz strasti
2. navadno s prilastkom zelo močna želja po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: strast se prebuja, raste; čutiti do koga veliko strast; gledal jo je brez strasti; ekspr. goreča, nepremagljiva, prava strast / ljubezenska, spolna, telesna strast / ekspr.: na poljube je odgovarjala s strastjo; predati se s strastjo strastno
3. navadno s prilastkom zelo močno hotenje, volja do določenega dela, dejavnosti: gobarska, lovska, zbiralska strast; strast do branja; strast za igranje kart; strast po oblikovanju / ekspr. ves čas so delali z zagrizeno strastjo
// predmet takega hotenja, volje: gledališče je bilo njegova strast; edina njena strast je hrana
● ekspr. ta strast ga je kmalu dobila v oblast kmalu se ji z voljo, zavestjo ni mogel upirati; preg. strasti dobro služijo, a slabo gospodarijo
SSKJ²
strásten -tna -o prid., strástnejši (á ā)
1. ki ima zelo močno trajno čustvo, težko obvladljivo z voljo, razumom: neuravnovešen in strasten človek; strastna ženska
// ki vsebuje, izraža tako čustvo: strasten prepir; strastna zaslepljenost; strastno sovraštvo / obšla ga je strastna želja, da bi se maščeval zelo velika
2. ki čuti, ima močno željo po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: bila sta strastna ljubimca; njen zaročenec je zelo strasten; ob njem je postala še strastnejša
// ki izraža, kaže tako čustvo: strasten objem, poljub; strastna ljubezen / govoril ji je s strastnim glasom
3. ki ima zelo močno hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: strasten kadilec, lovec, ribič; strasten zbiralec znamk; bil je strasten privrženec rekreacije
    strástno prisl.:
    strastno igrati, kaditi; strastno ljubiti, sovražiti, želeti; strastno se objemati, poljubljati; strastno razpravljati o čem; strastno zavzet za kaj
SSKJ²
strastljív -a -o prid. (ī í)
zastar. strasten: strastljiva ženska / bil je strastljiv lovec
SSKJ²
strástnež -a m (ȃ)
ekspr. strasten človek: ni vedela, da je tak strastnež
SSKJ²
strástnost -i ž (á)
lastnost, značilnost strastnega: v njegovem ravnanju se kaže strastnost / ljubezenska, nenormalna strastnost / pisma, napisana s strastnostjo s strastjo
SSKJ²
strástven -a -o prid. (ȃ)
zastar. strasten: strastven moški / strastveno poljubljanje
SSKJ²
strástvenost -i ž (ȃ)
zastar. strastnost: strastvenost mladeniča jo je presenetila
SSKJ²
strašánski -a -o prid. (ȃ) ekspr.
1. zelo velik: delal je strašanske korake / strašanski mraz; v sobi je bil strašanski nered / strašanska krivica se ji je zgodila
● ekspr. pred seboj je zagledal strašansko zver grozno, strašno
2. močen, silovit: slišati je bilo strašansko streljanje
    strašánsko prisl.:
    strašansko rjoveti; strašansko dober, težek; strašansko veliko; sam.: ste že videli kaj tako strašanskega
SSKJ²
strášen1 stil. strašán strášna -o tudi -ó prid. (á ȃ á)
navadno v povedni rabi strašljiv: zgodba za otroke ne sme biti preveč strašna / ekspr. tak je, da je kar strašen
SSKJ²
stràšen2 in strášen -šna -o prid., strašnêjši in stràšnejši in strášnejši (ȁ; ā)
1. ki ima strah vzbujajoče lastnosti: v sanjah je videl strašno prikazen / zgodil se je strašen zločin; strašno rjovenje je preplašilo čredo / izrekel je strašne besede; obšla ga je strašna misel; izvedeti za strašno skrivnost
// ki prinaša veliko trpljenje, hude težave: minil je strašen dan; znašel se je v strašnem položaju / čaka jo strašna kazen; strašna novica še ni prišla do njega; umreti strašne smrti
2. ekspr. ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča odpor, nenaklonjenost: to so strašni ljudje; ta tvoj znanec je strašen / njeno vedenje je bilo res strašno
3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nastopil je strašen mraz; strašen požar; strašna lakota, utrujenost; živi v strašni revščini / trpeti strašne bolečine; strašna nesreča / zgodila se je strašna krivica, napaka; strašna žalitev
// zelo vnet, navdušen: strašen kvartopirec, pravdar / bil je strašen pijanec
4. ekspr. zelo slab, nekvaliteten: tam smo imeli strašno hrano; cesta je strašna, polna lukenj / vreme je bilo strašno zelo neugodno
// pog. zelo grd, neprikupen: kar naprej hodi v tistih strašnih čevljih; ne nôsi več te strašne obleke
    stràšno in strášno stil. strašnó
    1. prislov od strašen: strašno se bliska, dežuje, grmi; strašno se jeziti, rjoveti; strašno se mu je mudilo; strašno je drag, lep; strašno hudo ji je za njim; strašno rad dela na vrtu / elipt. imajo strašno snovi za klepet zelo veliko
    2. nav. ekspr., v povedni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: strašno bi bilo umreti tako mlad; najstrašnejše zanj je bilo, da je moral ležati / pri njih doma je strašno imajo zelo neurejene razmere
    // s smiselnim osebkom v dajalniku izraža hudo prizadetost, strah: strašno mi je ob misli, da bo ves trud zaman; ob pogledu nanj ji je bilo strašno pri srcu
    3. v členkovni rabi izraža veliko čustveno prizadetost: kaj so naredili z njim, strašno
    ●     ekspr. uspela si že prvič. Strašna si izraža pohvalo, priznanje; pog. strašno ga je imelo, da bi to storil komaj se je premagal, da tega ni storil; sam.: zgodilo se je nekaj strašnega; dežuje, zato ni nič strašnega, če kdo zamudi
SSKJ²
strašênje in strášenje -a s (é; á)
glagolnik od strašiti: upreti se strašenju; strašenje otrok / govorili so o strašenju na gradu
SSKJ²
strašílast -a -o prid. (í)
ekspr. podoben strašilu: snel je svoj strašilasti klobuk z glave / strašilasta ženska
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
strašílen -lna -o prid.(ȋ)
namenjen za strašenje: strašilni streli; strašilno orožje / strašilni zgled / strašilna bombica v papirček zavita glinena kroglica in žveplo, ki ob udarcu poči; strašilna pištola pištola s slepimi naboji brez krogle
    strašílno prisl.:
    strašilno delovati na sovražnike
SSKJ²
strašílka -e ž (ȋ)
pištola s slepimi naboji brez krogle; strašilna pištola: groziti komu s strašilko; razbijal je šipe in streljal s strašilko / pištola strašilka
SSKJ²
strašílo -a s (í)
1. priprava, ki predstavlja navadno človeka, za strašenje, odganjanje ptic na polju: postaviti strašilo na njivo, v proso; grd, oblečen kot strašilo / poljsko, ptičje strašilo
● ekspr. ta ženska je pravo strašilo je neurejeno, neokusno oblečena
// priprava za strašenje, odganjanje živali sploh: obesiti strašilo na drevo, drog
2. star. prikazen1, strah: strašilo je nenadoma izginilo; čarovnice in druga strašila / odgnati vsa strašila iz zavesti
SSKJ²
strašíti -ím in strášiti -im nedov. (ī í; á ȃ)
1. vzbujati strah: pobegla zver je strašila ljudi; strašiti otroke z bavbavom; ponoči so nas prihajali strašit / z zračno puško je strašil vrabce, vrane odganjal / prihodnost ga ni strašila; vreme nas je nekoliko strašilo nam povzročalo skrbi
// vzbujati strah, vznemirjenost z napovedovanjem česa strašnega, neprijetnega: strašiti otroke s kaznijo; strašiti s smrtjo, z vojno
2. pojavljati se v taki obliki, da vzbuja strah, grozo: v skednju je baje strašil njegov duh; brezoseb. na gradu straši
3. ekspr. pojavljati se, biti kje vznemirjajoč, moteč koga: smrkavec, kaj strašiš tu okrog tako pozno / nekaj kosov pohištva je še strašilo po kotih je bilo, je ležalo / revščina straši pod njihovo streho
    strašèč -éča -e:
    ne strašeč se sovražnika, so šli v boj; strašeče misli; strašeča pošast; prisl.: njegov krik je strašeče odmeval; bilo je strašeče tiho
SSKJ²
strášiti se -im se nedov. (á ȃ)
star. večkrat se ustrašiti: otrok se ponoči straši / ne strašite se, nevarnost je minila ne bojte se
● star. niso se strašili smrti, žrtev pripravljeni so bili na smrt, žrtve
SSKJ²
strašljív -a -o prid.(ī í)
1. ki vzbuja strah: strašljiv videz gradu; strašljiva globina / strašljiva zgodba / znebiti se strašljivih dvomov
2. boječ, bojazljiv: strašljiv človek; nikoli ni bil strašljiv
    strašljívo prisl.:
    strašljivo se ozirati; njene besede so zvenele skoraj strašljivo
    ●     ekspr. zdel se ji je strašljivo tuj zelo
SSKJ²
strašljívec -vca m (ȋ)
ekspr. boječ, bojazljiv človek: imajo ga za strašljivca
SSKJ²
strašljívka -e ž (ȋ)
umetniško delo s strašljivo vsebino, zlasti film: ameriška, španska strašljivka; ljubitelji strašljivk; režiser strašljivk / animirana strašljivka; komična, psihološka strašljivka
SSKJ²
strašljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost strašljivega: strašljivost zgodbe / očital si je strašljivost bojazljivost
SSKJ²
strášnica -e ž (ȃ)
bot. rastlina s pernatimi listi in cveti v glavicah, Sanguisorba:
SSKJ²
stràšnost in strášnost -i ž (ȁ; ā)
značilnost strašnega: doumeti vso strašnost njihovih dejanj / strašnost vojne
SSKJ²
stratég -a m (ẹ̑)
1. vojaški strokovnjak, ki načrtuje postopke in načine vodenja velikih vojaških operacij, vojne: med zbranimi generali je bilo več odličnih strategov; vse je organiziral in izpeljal kot izkušen strateg / vojaški strateg; pren. strategi prodaje
2. pri starih Grkih vojskovodja, poveljnik: bil je strateg in tiran
SSKJ²
stratégičen -čna -o prid. (ẹ́)
strateški: poznati strategični položaj dežele / poraz so pojasnjevali kot strategični umik / uničiti kaj iz strategičnih razlogov; pomembna strategična točka; strategično bombardiranje
SSKJ²
strategíja -e ž (ȋ)
1. postopki, načini načrtovanja in vodenja velikih vojaških operacij, vojne: uporabiti strategijo bliskovite vojne; bojevati se po pravilih strategije in taktike / vojaška strategija
// veda o tem: velik napredek strategije; osnovni pojmi iz strategije
2. publ., navadno s prilastkom postopki, načini za dosego kakega cilja: razkrili so njihovo strategijo; razvojna strategija; strategija miru; strategija ekonomskega pritiska / izbral je primerno, slabo strategijo za uresničitev svojih načrtov; strategija v trgovini
♦ šah. črni je bil neizkušen v strategiji; voj. globalna, jedrska, pomorska, zračna strategija; strategija partizanskega bojevanja
SSKJ²
stratéški -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na strategijo: izdelati strateški načrt; proučiti strateški položaj / pripravil je dober strateški načrt, da bi pregovoril starše
2. ki je nujno potreben ali pomemben za vojaške namene: bombardirati strateške objekte na nasprotnikovem ozemlju; zasesti strateške točke; zgraditi strateško oporišče / ta cesta ima strateški pomen; strateško orožje
♦ šah. beli je dosegel veliko strateško prednost; voj. strateški umik umik sil na položaje, s katerih bi bilo mogoče nasprotniku zadati odločilne udarce; strateška raketa raketa z velikim dosegom, navadno medcelinska; strateške surovine surovine, ki so nujno potrebne ali zelo pomembne za proizvodnjo orožja in drugih stvari za vojaške namene; strateška zmaga zmaga, ki lahko vpliva na izid vojne ali na dosego predvidenih strateških ciljev; strateška letala letala z velikim dosegom, namenjena za delovanje v nasprotnikovem zaledju
    stratéško prisl.:
    strateško obvladovati ozemlje; vojna je bila strateško izgubljena
SSKJ²
stratificírati -am dov. in nedov. (ȋ)
soc. razdeliti kako skupino ljudi glede na določena vnaprej izbrana merila: stratificirati prebivalstvo po poklicu, spolu, starosti
♦ agr. vplivati na seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline; vplivati na olesenelo rastlino ali dele te rastline, da se ohrani, pospeši njen razvoj
    stratificíran -a -o:
    skupine so stratificirane po starosti
SSKJ²
stratifikácija -e ž (á)
soc. razdeljenost družbe, skupin ljudi na posamezne družbene sloje, (družbena) slojevitost: problemi stratifikacije / razredna, socialna stratifikacija
♦ agr. stratifikacija vplivanje na seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline; vplivanje na olesenelo rastlino ali dele te rastline, da se ohrani, pospeši njen razvoj; geogr. termična stratifikacija razporejenost zračnih ali vodnih slojev z različno temperaturo; toplotna slojevitost
SSKJ²
stratigrafíja -e ž (ȋ)
veda o zemeljski zgodovini, ki razporeja plasti po starosti s pomočjo organskih in anorganskih ostankov: osnove stratigrafije; paleontologija in stratigrafija
// razporejenost plasti po starosti: določiti stratigrafijo tega območja
♦ arheol. horizontalna stratigrafija lega plasti druga poleg druge; vertikalna stratigrafija lega plasti druga nad drugo; jezikosl. stratigrafija jezika razporejenost jezikovnih plasti glede na čas nastanka, prevzema jezikovnih prvin
SSKJ²
stratigráfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stratigrafijo: stratigrafska metoda, raziskava / stratigrafski opis najdišča / obravnavati onomastična in stratigrafska vprašanja
SSKJ²
stratiót -a m (ọ̑)
zgod. najemniški vojak konjeniške enote v Beneški republiki: oddelek stratiotov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stratokúmulus -a m, mn. stratokúmuli tudi stratokúmulusi (ȗ)
meteor. nizek sloj kopastih oblakov: strati in stratokumuli
SSKJ²
stratosfêra -e ž (ȇ)
meteor. del atmosfere v višini približno od 10 do 100 km: raziskovati stratosfero; troposfera in stratosfera
SSKJ²
stratosfêren -rna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na stratosfero: stratosferne plasti / stratosferni polet polet skozi stratosfero, v stratosfero
SSKJ²
stratosfêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na stratosfero: stratosferske plasti / stratosferski oblak
● stratosferski balon balon za plovbo v stratosferi
SSKJ²
stratovulkán -a m (ȃ)
geol. vulkan iz zaporedno menjavajočih se plasti lave in vulkanskega pepela: raziskovanje stratovulkanov
SSKJ²
strátum -a m (ȃ)
soc. osebe, ljudje, povezani glede na socialni izvor, položaj v družbi; sloj: prehajanje iz nižjega socialnega stratuma v višjega
SSKJ²
strátus -a m, mn. strátusi tudi stráti (ȃ)
meteor. nizek slojast oblak sivkaste barve: pršenje iz stratusa / nizki stratusi
SSKJ²
stráva -e ž (ȃ)
pri starih Slovanih pogostitev po pogrebu: pripravili so stravo v čast padlih; speči pogače za stravo
SSKJ²
stráž -í ž, or. ed. v prislovni predložni zvezi tudi strážjo (ȃ)
nar. spodnji del strehe: zaril se je v seno pod stražjo
SSKJ²
stráža -e ž (á)
oseba, skupina oseb, ki koga, kaj varuje, brani, nadzoruje: straža je prijela vlomilca; ubežnika so izročili straži; postaviti, razporediti, razposlati straže; menjava straže; poveljnik straže / spremljala ga je častna straža; pionirska, taborniška, vojaška straža; predsednikova telesna straža / obalna straža v nekaterih državah navadno policisti, ki s hitrimi čolni patruljirajo ob obali; obmejna straža nekdaj vojaška formacija, ki straži, nadzoruje državno mejo
// dejavnost, ki se ukvarja z varovanjem, branjenjem, nadzorovanjem koga, česa: v tovarni so vpeljali stražo; konec, začetek straže / iti na stražo; poslali, postavili so ga na stražo; biti določen za stražo; biti, menjavati se, stati na straži; dnevna, nočna straža; pren., ekspr. stati na straži miru
● ekspr. biti na mrtvi straži slovenstva za vsako ceno biti Slovenec na določenem, zelo izpostavljenem ozemlju; finančna straža nekdaj organ, ki nadzira proizvodnjo ali promet raznega blaga zaradi preprečitve davčnih utaj; gorska straža organizacija za varstvo gorske narave
♦ navt. nočna straža od osmih zvečer do štirih zjutraj; voj. mrtva straža nekdaj na zelo izpostavljenem, nevarnem položaju; obhodna straža; prednja straža predstraža; premična straža na pohodih, pri transportih; zgod. narodna straža v revoluciji 1848 oborožene enote pristašev revolucije na Slovenskem; ob razpadu Avstro-Ogrske pomožne krajevne enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem; vaška straža med narodnoosvobodilnim bojem organizirana oborožena skupina belogardistov za varovanje vasi pred partizani
SSKJ²
stražár -ja m (á)
1. kdor (poklicno) koga, kaj straži: na obzidju so stražili stražarji; pri vhodu v vojašnico nas je ustavil stražar; vesten stražar / nočni stražar; osebni, telesni stražar / ekspr. to so letalci, stražarji našega neba čuvarji
2. pred drugo svetovno vojno član skupine desno usmerjenih dijakov in študentov, imenovanih po glasilu Straža v viharju: stražarji in mladci
● gorski stražar član gorske straže; obmejni stražar nekdaj pripadnik obmejne straže
SSKJ²
stražárčiti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. stražiti: že tretjič mora stražarčiti
SSKJ²
stražáriti -im nedov. (á ȃ)
stražiti: vojaki so stražarili prehod čez reko; noč za nočjo mora stražariti / redko drevje je stražarilo med skalami
SSKJ²
stražárjenje -a s (á)
glagolnik od stražariti: nenehno stražarjenje ga je zelo izčrpalo
SSKJ²
stražárka -e ž (á)
ženska, ki (poklicno) koga, kaj straži: pred vhodom ga je ustavila stražarka / telesna stražarka / ekspr. stražarka ognja v templju čuvarka
♦ čeb. (čebela) stražarka čebela, ki čuva, straži vhod v panj
SSKJ²
stražárna -e ž (ȃ)
star. stražarnica: stotnik je odšel iz stražarne
SSKJ²
stražárnica -e ž (ȃ)
posebna stavba ali prostor za nastanitev straže, stražarjev: iz stražarnice je prišel komandir straže; stražarji so se po napadu vrnili v stražarnico
● knjiž. prispeli so do obmejne stražarnice do karavle
SSKJ²
stražárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na stražarje ali stražo: poznati stražarsko geslo / stražarska zapornica; stražarsko mesto / stražarska služba
SSKJ²
stražárstvo -a s (ȃ)
stražarska služba: priti na vrsto za stražarstvo; stražarstvo in dežurstvo
SSKJ²
strážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stražarje ali stražo: obzidje s stražnimi stolpi; stražna ladja; stražno mesto stražarsko / stražni ognji so naznanjali, da se bliža sovražnik
♦ zool. stražna vetrnica vetrnica, ki živi v sožitju z rakom samotarcem, Adamsia palliata
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stráženje -a s (á)
glagolnik od stražiti: straženje ujetnikov / biti določen za straženje
SSKJ²
stražíšče -a s (í)
nekdaj kraj, prostor za straženje: prispeli so do stražišča na hribu
SSKJ²
strážiti -im, in stražíti in strážiti -im nedov. (á ȃ; ī á ȃ)
prizadevati si, skrbeti za varnost, obrambo, nadzor koga, česa: vojaki stražijo skladišča; stražiti državno mejo; stražiti uradne osebe / v jeseni so stražili vinograd pred tatovi; vso noč je stražil, da se ne bi kdo vselil / pri vseh vhodih so stražili vojaki; pren., ekspr. ob cesti so stražile visoke skale
● nar. stražiti mrliča bedeti pri mrliču
    stražèč -éča -e:
    stražeč glavni vhod, je prvi opazil nevarnost; stražeči vojaki ga niso hoteli poslušati
SSKJ²
strážmešter -tra m (ȃ)
star. stražmojster: z leti je napredoval do korporala in stražmeštra / orožniški stražmešter
SSKJ²
strážmójster -tra m (ȃ-ọ́)
v stari Avstriji podčastniški čin ali nosilec tega čina: bil je povišan v stražmojstra; feldvebel in stražmojster
// tak čin ali nosilec tega čina v organu za javno in državno varnost: ni bil stražmojster, ampak navaden stražnik / orožniški, policijski stražmojster
SSKJ²
strážnica -e ž (ȃ)
1. stražarnica: vstopili so v zapuščeno stražnico / knjiž. onkraj polja se vidijo obmejne stražnice karavle
2. v nekaterih državah postaja organa za javno in državno varnost: stražnik je razgrajača odvedel na stražnico / policijska stražnica
SSKJ²
strážnik -a m (ȃ)
1. v nekaterih državah uniformirani pripadnik organa za javno in državno varnost: stražnik je aretiral vlomilca; poklicati stražnika / mestni, obmejni, policijski stražnik; prometni stražnik
2. star. stražar: upijanil je stražnike in pobegnil / ob straneh sta stala častna stražnika; telesni stražnik / bil je hraber, zvest stražnik domovine čuvar
SSKJ²
strážniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stražnike: stražniški častnik / stražniška služba
SSKJ²
strčáti -ím nedov. (á í)
star. štrleti: lasje mu strčijo na vse strani; zobje so ji strčali naprej / visoke hiše strčijo v zrak
    strčèč -éča -e:
    strčeči brki, lasje; rastlina s strčečimi listi
SSKJ²
stŕd -í ž (ȓ)
nar. sladka snov, ki jo delajo čebele iz nektarja ali mane; med1: jesti strd; namazati strd na kruh / ajdova strd
// nektar, mana: čebele nabirajo strd
SSKJ²
stŕda prisl. (ȓ)
zastar. trdo, močno: strda udariti po mizi / česar ni dosegel zlepa, je skušal doseči strda zgrda
SSKJ²
stŕdek -dka m (ȓ)
strjeni del tekoče snovi: odstraniti strdke barve, laka; strdek smrklja v nosu
♦ med. krvni strdek poltrdna masa iz strjene krvi
SSKJ²
strdèl in strdél -éla -o [stərdeu̯] prid. (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́)
knjiž. strjen, otrdel: strdela lava; strdelo blato
SSKJ²
strdén -a -o prid. (ẹ̑)
star. meden4: strdene kapljice / strdeno pecivo; strdeno žganje medica / strdene besede
SSKJ²
strdénec -nca m (ẹ̄)
nav. mn., star. medenjak: pogostili so ga s čajem in strdenci
SSKJ²
strdeníca -e ž (í)
star. medica: piti strdenico
● star. otrokom je prinesel nekaj rožičev in strdenic lecta
SSKJ²
strdênje in strdénje -a s (é; ẹ̑)
star. lect iz medenega testa: s sejma je prinesel strdenje / srce iz strdenja
SSKJ²
strdína -e ž (í)
zastar. strdek: strdina barve
♦ ekon. strdina dela po Marxu v proizvod vloženo delo; opredmeteno delo
SSKJ²
strdíšče -a s (í)
fiz. tališče: znižati strdišče; strdišče maziva, olja
SSKJ²
strdítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od strditi: strditev tekoče snovi / strditev krvi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
strdíti -ím, in strdíti in stŕditi -im dov., stŕdil (ī í; ī ŕ)
narediti, da postane kaj trdo, trše: strditi glino z žganjem v peči / mraz strdi vodo v led
● ekspr. hudo trpljenje ga je strdilo utrdilo; naredilo trdega, brezčutnega
    strdíti se, in strdíti se in stŕditi se
    preiti iz tekočega stanja v trdno: beton se je že strdil; med se sčasoma strdi; ta snov se na zraku hitro strdi / kri se strdi / izcedek iz rane se strdi v krasto
    stŕjen -a -o tudi strjèn -êna -o:
    strjena kri; strjena plast na površini tekočine
SSKJ²
strdljív -a -o prid. (ī í)
ki se strdi: strdljiva snov
♦ teh. strdljivo olje olje, ki se na zraku zaradi oksidacije posuši, strdi
SSKJ²
strdljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost strdljivega: strdljivost snovi / strdljivost krvi
SSKJ²
strebiti ipd. gl. iztrebiti ipd.
SSKJ²
streč ipd. gl. stretch ipd.
SSKJ²
stréči stréžem nedov., strézi strézite in strezíte; strégel strégla (ẹ́)
1. prinašati hrano, pijačo navadno gostu: streči povabljencem; streči s pijačo, prigrizkom; gostje si sami strežejo / strežejo le do devetih; kosilo strežejo v jedilnici delijo; v gostilni strežejo kmečke jedi imajo, pripravljajo / v tej restavraciji streže že več let dela kot natakar / to omako, solato strežemo k perutnini
// s tožilnikom delati, povzročati, da je kdo zadovoljen: prijazno so jih stregli; moža lepo streže
2. dajati, izročati komu zahtevano, zaželeno blago: na tem oddelku strežeta dve prodajalki / kot vljudnostna fraza vam že strežejo
3. opravljati dela za zadovoljevanje telesnih potreb
a) zlasti bolnega, onemoglega: streči bolniku; stregla ga je v bolezni, med boleznijo; streči ostarelim ljudem
b) pripadnika višjega družbenega sloja: lordu streže že več let; zdaj mu streže nov služabnik
// občasno pomagati pri gospodinjskih delih: stregla je pri bogati družini v mestu; ker ni dobila drugega dela, je hodila streč po hišah
4. opravljati dela, ki drugemu omogočajo hitrejše, nemoteno delo: stregla sta mu dva pomočnika; zidarjem so stregli domači / streči pri obredih / en delavec streže več strojem
5. delati za potešitev, zadovoljitev potreb, želja koga: vsem je morala streči; preveč jim streže; pog. pusti se streči / ekspr.: streči pri živini; rožam ne streže, zato ji ne uspevajo / ekspr. streči svoji radovednosti
6. star. prestrezati: streči deževnico / streči (si) roso v dlani
7. star. čakati, prežati: pri vratih je ves večer stregel nanjo / lovci strežejo na divjad
8. star. prestrezati, loviti: streči šume / pazljivo je stregla na besede / stregel je njunemu pogovoru prisluškoval
9. ekspr., v zvezi s po prizadevati si komu odvzeti, kar nakazuje določilo: stregli so mu po prestolu / streči komu po časti, po življenju
● publ. knjiga streže okusu, zahtevam bralca je po okusu, zahtevah bralca; ekspr. sreča mu streže ima srečo; ekspr. vreme nam letos res streže je lepo, ugodno; ekspr. ve, kako se taki reči streže zna pravilno, ustrezno ravnati; pog. streže jim spredaj in zadaj zelo
SSKJ²
streetball -a [strídbol] m (ȋ)
šport. žarg. košarka, pri kateri igrata dve ekipi s po tremi igralci, ki mečejo žogo v en koš; ulična košarka: igrati streetball; ljubitelji streetballa / tekmovanje, turnir v streetballu / streetball v telovadnici
SSKJ²
stréga -e ž (ẹ́)
knjiž. strežba, streženje: dobra strega / strega stroju
SSKJ²
stréha -e ž (ẹ́)
1. del, ki pokriva in ščiti stavbo pred padavinami: streha se podira, pušča; popraviti, na novo prekriti streho; vihar je razkril streho; opečnata, pločevinasta, slamnata streha; poševna, ravna, strma streha; streha, krita s salonitnimi ploščami, skodlami; sleme strehe; okno v strehi / kupolasta, piramidasta, stožčasta streha / hiša je že pod streho ima že narejeno streho / sobo ima pod streho na podstrešju
♦ arhit. dvokapna z dvema nagnjenima ploskvama za odtok vode, enokapna streha z eno nagnjeno ploskvijo za odtok vode; grad. mansardna streha katere ploskev je zlomljena v topem kotu navzdol
// kar ščiti pred padavinami sploh: poiskati si streho; stopiti pod streho; za streho jim je bila smreka
2. kar kaj pokriva in ščiti pred padavinami, soncem: narediti streho nad balkonom; platnena streha; čoln s streho
// zgornji del vozila: dati prtljažnik na streho avtomobila; streha vagona / avtomobil s premično streho
3. ekspr. stanovanje, dom: ostati brez strehe; iskati si streho nad glavo / rad bi se vrnil pod domačo, rodno streho domov; živijo pod skupno streho skupaj
● ekspr. posaditi, spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; ekspr. o tem čivkajo že vrabci na strehah to je že zdavnaj splošno znano; začel je zidati hišo pri strehi lotil se je stvari z neprave strani; ekspr. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi nastane prepir, spor; pod streho ekspr. ves pridelek je pod streho spravljen s polj in uskladiščen; ekspr. študija bo kmalu pod streho končana; pog., ekspr. ta ga ima pod streho je vinjen; ekspr. otroke je že spravil pod streho preskrbel jim je stanovanje, zaposlitev; vzeti koga pod streho dati mu prenočišče, hrano; star. bil je rojen pod nizko, slamnato streho izhaja iz revne družine; ekspr. streha sveta Mont Everest; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti
SSKJ²
stréhar in strehár -ja m (ẹ̑; á)
nar. krovec: najeti streharja; streharji in tesarji
SSKJ²
stréharica -e ž (ẹ̑) nar.
1. skodla: prekriti streho s streharicami
2. rastlina z mesnatimi listi in navadno rožnatimi ali rumenkasto belimi cveti; netresk: na slamnati strehi raste streharica
SSKJ²
stréhast -a -o prid.(ẹ́)
podoben strehi: iz stene so moleli strehasti previsi
    stréhasto prisl.:
    metulj s strehasto zloženimi krili
SSKJ²
stréhica -e ž (ẹ́)
manjšalnica od streha: narediti strehico nad balkonom; otroški voziček s strehico
SSKJ²
strejt gl. straight
SSKJ²
strél -a m (ẹ̑)
1. sprožitev strelnega orožja, ki jo spremlja močen pok: strel ga je prestrašil; dati znak s strelom; zaustavili so jih s streli; strel iz bližine; strel iz puške, topa; strel s šibrami / stopil je proti njemu s puško na strel držeč (nabito) puško, usmerjeno naravnost predse / strel odjekne, poči / odšli so brez strela ne da bi ustrelili, streljali; oddati nekaj strelov nekajkrat ustreliti / častni strel
2. izstrelitev krogle, naboja: strel v hrbet, nogo; strel mimo / opozorilni, svarilni strel / težko je hodil zaradi strela v ramo zadetka
// izstreljena krogla, naboj: strel ga je oplazil, zadel, zgrešil; padali so pod streli bili ubiti / do sem strel ne seže domet krogle, naboja / nizki ki zadene cilj v spodnjem, visoki strel ki zadene cilj v zgornjem delu; oplazni strel
3. šport. močen sunek, udarec žoge proti vratom: neubranljiv strel; igra je bila polna dobrih strelov / prosti strel strel z žogo v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; strel iz kota
● ekspr. to je pa strel v prazno zgrešena, ponesrečena, neuspela stvar; ekspr. s strelom so ga poslali na oni svet ustrelili so ga
♦ lov. žival mu je prišla na strel v ugoden položaj za streljanje nanjo; lov., voj. milostni strel s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu; šport. startni strel kot znak za začetek plavanja, teka (na tekmovanju)
SSKJ²
stréla -e ž (ẹ́)
1. močna trenutna svetloba v obliki cikcaka, ki nastane pri razelektrenju ozračja, ali njen učinek: strela ga je oplazila; strela je povzročila veliko škodo; strele švigajo iz oblakov; strela je udarila v drevo; hiter je kot strela; obstal je kakor od strele zadet; novica je prišla kot strela z jasnega popolnoma nepričakovano; jezen je kot strela zelo; pren. iz oči ji švigajo strele
2. ekspr. zloben, hudoben človek: ta strela je vsega zmožen / kot psovka strela, bodi že tiho
3. ekspr., v medmetni rabi izraža
a) jezo, nejevoljo nad kom: strela naj ga udari; da bi ga strela; grom in strela
b) začudenje, presenečenje: gromska strela, kaj pa ti tukaj; strela jasna, saj to si ti
c) podkrepitev trditve: tristo strel, da imaš prav
● ekspr. strele udarjajo v visoke vrhove pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki; star. izstreliti strelo puščico, strelico
♦ min. kamena strela brezbarven, prozoren poldrag kamen; vet. kopitna strela hrustančasti spodnji del kopita
SSKJ²
strelák -a m (á)
nar. koroško duhovit, dovtipen človek: on je pravi strelak
SSKJ²
strélast -a -o prid. (ẹ̑)
puščičast: strelasta oblika lista
♦ aer. strelasto krilo krilo, ki tvori z osjo trupa ostri kot; puščičasto krilo
SSKJ²
strélba -e ž (ẹ̑) star.
1. streljanje: strelba je prenehala
2. strelno orožje: pograbil je nabito strelbo
SSKJ²
strélec -lca m (ẹ̑)
1. kdor strelja: strelci se urijo; v boj so poslali izurjene, zanesljive strelce
● dela kot strelec v rudniku kot razstreljevalec, miner
2. kdor je rojen v astrološkem znamenju strelca: samski, vezani strelec; device, kozorogi, raki, škorpijoni in strelci
3. šport. igralec pri nekaterih igrah z žogo, ki (dobro) strelja na gol: ekipa nima dobrih strelcev / strelec gola
● rojen je v znamenju strelca v času od 23. novembra do 21. decembra
♦ astron. Strelec deveto ozvezdje živalskega kroga; lov. lov v strelcih skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem se strelci in gonjači pomikajo naprej v ravni črti; voj. iti v strelcih premikati se drug ob drugem korakoma ali v teku z ročnim orožjem, pripravljenim za streljanje; kot povelje v strelce; zool. strelec tropska riba s prečnimi progami na hrbtu, ki občasno lovi žuželke z brizganjem vodnih kapljic, Toxotes jaculatrix
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
strélen -lna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na streljanje: dobre strelne razmere / kopati strelne jarke strelske jarke; strelna lina odprtina v obrambnem zidu, steni, skozi katero se strelja; priti v strelno razdaljo; strelno orožje / obvezati strelne rane
● star. strelni prah smodnik
♦ lov. strelni znak značilni gib, reakcija zadete živali glede na mesto zadetka; voj. strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti
SSKJ²
strélica in strelíca -e ž (ẹ̑; í)
tanka, lahka palica z navadno v obliki strešice okrepljeno konico na eni strani za streljanje z lokom; puščica1: izstreliti strelico; zastrupljena strelica; švist strelic; švigniti kot strelica
● ekspr. te strelice letijo nanj ostri, zbadljivi očitki; ekspr. iz oči ji švigajo strelice ostri pogledi
SSKJ²
strelícija -e ž (í)
vrtn. okrasna rastlina z velikimi cveti, ki imajo suličaste oranžne in modre liste: podariti strelicijo
SSKJ²
strelína -e ž (í)
med. rana, ki jo naredi krogla, izstrelek:
SSKJ²
strelíšče -a s (í)
kraj, prostor za streljanje: vaditi na strelišču / športno strelišče / talce so odpeljali na strelišče
SSKJ²
strelíški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na strelišče: streliške naprave / Streliška ulica
SSKJ²
strelíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. ki je za strelivo: strelivni zaboji
SSKJ²
strelívnik -a m (ȋ)
zastar. vprežno vozilo za prevažanje streliva:
SSKJ²
strelívo -a s (í)
kar se uporablja zlasti za polnjenje strelnega orožja: razdeliti orožje in strelivo vojakom; topovsko strelivo; skladišče streliva
SSKJ²
streljáč -a m (á)
lov. lovec, ki mu pomeni lov zlasti streljanje divjadi: v lovski družini je bilo tudi nekaj streljačev
SSKJ²
streljáča -e ž (á)
nekdaj puška z zelo kratko cevjo: hajduška streljača
SSKJ²
streljáj -a m (ȃ)
1. razdalja, ki se doseže pri streljanju: še nekaj skokov in že je bil zunaj streljaja
2. v prislovni rabi izraža manjšo razdaljo: streljaj od ceste stoji stara lipa; dober streljaj daleč so ležale prve hiše / za nekaj streljajev oddaljen
SSKJ²
streljalec gl. streljavec
SSKJ²
stréljanje in streljánje -a s (ẹ́; ȃ)
glagolnik od streljati: streljanje je ponehalo; streljanje v tarčo; streljanje z brzostrelko, s puško, topom; tekmovanje v streljanju / streljanje z lokom / med skupinama je prišlo do streljanja / množično streljanje domoljubov / bili so boljši v streljanju na gol
SSKJ²
stréljanka -e ž (ẹ́)
videoigra, v kateri igralec odstranjuje cilje s streljanjem: realistična, taktična streljanka; vohunska streljanka v treh razsežnostih
SSKJ²
streljárna -e ž (ȃ)
knjiž. strelišče v zabavišču, zabaviščnem parku: postaviti streljarno; streljati na figure v streljarni
SSKJ²
streljárnica -e ž (ȃ)
zastar. strelišče v zabavišču, zabaviščnem parku: gneča pred stojnicami in streljarnico
SSKJ²
stréljati in streljáti -am, tudi stréljati -am nedov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́)
1. s sprožanjem orožja povzročati, da izstrelek zleti iz njega: začeli so streljati; streljati v tarčo, zrak; streljati s slepimi naboji, šibrami; streljati s puško, topom; streljati v rafalih; dobro, hitro streljati; leže, stoje streljati / streljati s fračo, z lokom / streljati za beguncem
// ubijati s strelnim orožjem: na tem mestu je okupator med vojno streljal talce / streljati fazane, srne
2. ekspr., v zvezi streljati z očmi, s pogledi jezno ali živahno pogledovati: z očmi so streljali za njo; streljati s pogledi po dvorani
3. dov. in nedov., šport. z močnim udarcem, sunkom prizadevati si spraviti žogo v gol: streljati z velike razdalje; prehiteval je, preigraval in streljal / streljati na gol
    streljajóč -a -e:
    neprenehoma streljajoč, so napadali; streljajoči vojaki
    stréljan -a -o:
    bili so mučeni, preganjani, streljani; pes sledi streljani divjadi
SSKJ²
streljáva -e ž (ȃ)
star. streljanje: pridušena streljava
SSKJ²
streljávec -vca in streljálec -lca [streljau̯ca] m (ȃ)
star. strelec: v gozdičku so se utaborili streljavci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
streljávkanje -a s (ȃ)
glagolnik od streljavkati: po kratkem streljavkanju so se umaknili
SSKJ²
streljávkati -am nedov. (ȃ)
knjiž., ekspr. na redko streljati: začeli so streljavkati
SSKJ²
strélka -e ž (ẹ̑)
1. ženska, ki strelja: na strelskem tekmovanju so sodelovale tudi strelke; strelka s pištolo
2. ženska, rojena v astrološkem znamenju strelca: po horoskopu je strelka; družabna, temperamentna strelka; tipična strelka; levinje in strelke
3. šport. igralka pri nekaterih igrah z žogo, ki (dobro) strelja na gol: v ekipi je nekaj dobrih strelk / strelka gola
SSKJ²
strélnica -e ž (ẹ̑)
knjiž. strelna lina: strelnice v grajskem obzidju
SSKJ²
strelnína -e ž (ī)
lov. nagrada lovcu za odstrel divjadi, zlasti roparic: izplačali so mu strelnino
SSKJ²
strelovít -a -o prid. (ȋ)
ekspr. zelo hiter: strelovit začetek teka / delati s strelovito naglico
    strelovíto prisl.:
    raketa je strelovito švignila proti nebu
SSKJ²
strelovòd -óda m (ȍ ọ́)
ozemljena kovinska priprava navadno na strehi za varovanje pred delovanjem strele: hiša ima strelovod; okvara na strelovodu
SSKJ²
strelovóden -dna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na strelovod: strelovodna konica; strelovodna žica / zaščititi stavbo s strelovodnimi napravami
SSKJ²
strélski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na strelce ali strelstvo: strelske vaje; organizirati strelsko tekmovanje / pomikati se v strelski črti; strelska družina / ležeči, stoječi strelski položaj
♦ voj. strelski jarek jarek, zaklonišče z vsem, kar je potrebno za življenje pehotne desetine v boju; zgod. strelski dvorec v srednjem veku kmetija podložnega kmeta strelca ob štajersko-ogrski meji
SSKJ²
strélstvo -a s (ẹ̑)
šport, pri katerem se strelja s puško, pištolo: organizirati tekmovanje v strelstvu
SSKJ²
strême -éna s (é ẹ́)
1. kovinski obroč, pritrjen z jermenom na sedlo, za oporo nog pri jahanju: podržal mu je streme; vtakniti nogo v streme / dvigniti se v stremenih
2. šport. smuška vez z jermenom ali s spiralno žico, ki poteka okrog pete in omogoča gibanje pete v navpični smeri: pritrditi stremena na smuči; stremena za skakalne smuči
3. nekdaj vrvica, trak ob razporku na spodnjem robu do kolen segajočih irhastih hlač: oblekel se je, pritegnil stremena in šel
♦ alp. iz vrvi narejena zanka, vpeta, obešena na klin, za oporo nog pri plezanju; les. priprava za vpenjanje listov žage pri polnojarmeniku
SSKJ²
strêmen -éna m (é ẹ́)
1. skupek posukanih niti, pramenov: stremen vrvi se je utrgal; konopna vrv iz treh, štirih stremenov / korobač, pleten v pet stremenov
2. zastar. streme: vtakniti nogo v stremen
SSKJ²
streménce -a s (ẹ̄)
nav. ekspr. manjšalnica od streme: rožljanje orožja in stremenc
♦ anat. slušna koščica, priraščena na okroglo okence
SSKJ²
stremeníca -e ž (í)
1. jermen za pripenjanje, pritrditev stremena na sedlo: podaljšati stremenice
2. jermen za pripenjanje vesla na bok čolna: vtaknil je veslo skozi stremenice in začel veslati
3. šport. na smučko pripet jermen ali spiralna žica, ki poteka okrog pete: odpeti stremenice
SSKJ²
streménka -e ž (ẹ̑)
1. nekdaj trak, pasek na robu ozkih hlačnic za čez čevelj: iz kočije je stopil mladenič v belih hlačah s stremenkami
2. zastar. jermen za pripenjanje, pritrditev stremena na sedlo; stremenica: učil ga je, kako je treba zajahati s kratkimi stremenkami
SSKJ²
streménski -a -o (ẹ̑)
pridevnik od streme 1: stremenski jermen
SSKJ²
streméti -ím nedov. (ẹ́ í)
knjiž. prizadevati si doseči, uresničiti kaj: stremeti k napredku; stremeti po resnici, znanju; stremeti za tem, da se uveljavijo mladi avtorji
// prizadevati si priti do česa, pridobiti kaj: stremeti po gmotnih dobrinah; stremeli so za ugodjem, zabavo
    stremèč -éča -e:
    k dobremu stremeč človek
SSKJ²
stremíti -ím nedov. (ī í)
zastar. stremeti: stremiti po modrosti; stremili so za tem, da bi načrt uresničili
SSKJ²
stremljênje -a s (é)
glagolnik od stremeti: umetniško stremljenje; stremljenje k resnici, svobodi / stremljenje po dobičku
SSKJ²
stremljênjski -a -o (ē)
pridevnik od stremljenje: miselne in stremljenjske duševne funkcije
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stremljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki si (zelo) prizadeva za dosego, uresničitev česa: stremljivi učenci; bil je stremljiv in ognjevit fant / stremljiv duh
SSKJ²
stremljívec -vca m (ȋ)
knjiž. kdor si (zelo) prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: med kolegi je veljal za stremljivca
SSKJ²
stremljívost -i ž (í)
knjiž. lastnost, značilnost stremljivega: zavedal se je svoje stremljivosti / besedilo brez literarne stremljivosti
SSKJ²
stremúh -a m (ū)
slabš. kdor si (zelo) prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: bil je častihlepnež in stremuh; brezobzirni stremuhi
SSKJ²
stremúhinja -e ž (ū)
slabš. ženska, ki si (zelo) prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: imeli so jo za stremuhinjo
SSKJ²
stremúški -a -o prid. (ū)
slabš. ki si (zelo) prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: stremuški človek; bila je stremuška in domišljava
    stremúško prisl.:
    stremuško ravnati
SSKJ²
stremúštvo -a s (ȗ)
slabš. veliko prizadevanje za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: očitati komu stremuštvo; iz stremuštva je sprejel to funkcijo
SSKJ²
streníranost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost streniranega: streniranost športnikov
SSKJ²
strenírati -am dov. (ȋ)
s treniranjem doseči določeno usposobljenost, dovršenost: strenirati športnika; moštvo se je dobro streniralo / strenirati se v hoji / strenirati psa za lov zdresirati
    streníran -a -o:
    streniran atlet; za tako turo je treba biti streniran in utrjen
SSKJ²
strepati ipd. gl. iztrepati1 ipd.
SSKJ²
strepetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
vztrepetati: pogledal ga je tako grdo, da je kar strepetal; strepetati od mraza, strahu; strepetati po vsem telesu / roke so ji strepetale; prim. iztrepetati
SSKJ²
strepetávati -am nedov. (ȃ)
1. rahlo, komaj zaznavno zamahovati s perutmi: ptiči strepetavajo
2. vztrepetavati: v spanju ječi in strepetava; strepetavati po vsem telesu / njeno telo strepetava
SSKJ²
strépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
rahlo, komaj zaznavno zamahniti s perutmi: ptica je nemirno strepnila
SSKJ²
streptokók -a m (ọ̑)
biol. skupek kokov v obliki verige: streptokoki in stafilokoki
SSKJ²
streptokóken -kna -o (ọ̑)
pridevnik od streptokok: streptokokna okužba
SSKJ²
streptomicín -a m (ȋ)
farm. antibiotik proti tuberkulozi: uporaba streptomicina
SSKJ²
strés1 -a m (ẹ̑)
odziv organizma na škodljive (zunanje) vplive: tako delo povzroča strese; zdravljenje motenj, ki nastanejo zaradi stresa
SSKJ²
strès2 strésa m (ȅ ẹ́)
zastar. stresljaj: ob stresu se je tekočina razlila
SSKJ²
stresáj -a m (ȃ)
zastar. stresljaj: ob vsakem stresaju je ranjenec zaječal
SSKJ²
stresálen -lna -o prid. (ȃ)
teh. s katerim se kaj med stresanjem, tresenjem ločuje, premika: stresalni stroj, transporter; stresalne rešetke v mlatilnici
♦ mont. stresalni žleb vsak od naprej in nazaj premikajočih se žlebov za premeščanje, spravljanje (sipkega) materiala
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stresálka -e [tudi stresau̯ka] ž (ȃ)
mont. priprava iz naprej in nazaj premikajočih se žlebov za premeščanje, spravljanje (sipkega) materiala: nakladati premog na stresalko / stresalka z račjim kljunom z lopatasto razširjenim žlebom
SSKJ²
stresálnik -a m (ȃ)
agr. priprava za stresanje sadja: obiralnik in stresalnik
SSKJ²
strésanje -a s (ẹ́)
glagolnik od stresati: stresanje vej v vetru / stresanje z glavo / stresanje od mraza / stresanje drobtin s prta
SSKJ²
strésati -am nedov. (ẹ́)
1. delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: konj stresa grivo; stresati hruško, jablano; šipe so se stresale od grmenja; vihar se zaganja v kočo, da se kar stresa / stresal ga je, da bi ga prebudil; stresati koga za ramo / pri pozdravu stresati komu roko / jok, smeh mu stresa telo; brezoseb. stresa ga ob misli na prizore, ki jih je videl; stresati se od groze, strahu
// delati hitre, sunkovite gibe: stresati z glavo
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: groza jo stresa / mraz ga stresa (po hrbtu)
2. ekspr. pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom stresa dolino; kriki so stresali ozračje
3. s tresenjem spravljati kam kaj sipkega, drobnega: stresati grozdje v čeber, krompir na kup; stresati orehe; ekspr. oblaki stresajo dež in točo na polje
// raztresati: stresati papirčke po tleh; košara je prepolna, zato se jabolka stresajo
4. s tresenjem odstranjevati: stresati drobtine s prta; veter stresa liste, sadeže z drevesa / stresati pepel s cigarete otresati
// s tresenjem delati, da na čem ni več določene stvari: stresati prt; ne stresajte rjuh skozi okno
● ekspr. stresati dovtipe, šale praviti, pripovedovati; ekspr. stresati jezo, nejevoljo na koga, nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. letnice, podatke je kar iz rokava stresal znal jih je povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; ekspr. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami; pog. že spet stresa sitnost sitnari; ekspr. stresati smeh zelo se smejati; smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno
    strésati se ekspr.
    izražati svojo jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju: spet se stresa nad njo; v službi ima težave, doma se pa stresa
    stresáje :
    stresaje z glavo, mu je segel v besedo
    stresajóč -a -e:
    jokal je, stresajoč glavo; nebo in zemljo stresajoč grom; telo stresajoč smeh; 
prim. iztresati
SSKJ²
stresávati -am nedov. (ȃ)
stresati: veter stresava drevje; veje se stresavajo / stresavati z glavo / mraz ga stresava
SSKJ²
strésen -sna -o (ẹ̑)
pridevnik od strés: znajti se v stresni situaciji
    strésno prisl.:
    zelo stresno je, če se na dopust ne pripravimo v miru
SSKJ²
stresljáj -a m (ȃ)
hiter, sunkovit premik, navadno sem in tja: nenaden stresljaj ga je prebudil; ob vsakem stresljaju je ranjenec zaječal; močen stresljaj zemlje / jokal je v krčevitih stresljajih
SSKJ²
strésniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
stresti: veter je stresnil šipe; stresniti koga za ramo / mraz ga je stresnil; brezoseb. stresnilo ga je po vsem telesu / dekle se je stresnilo, ko je prijelo starca za roko; od strahu se stresniti
SSKJ²
strésnost -i ž (ẹ̑)
dejstvo, da je kaj stresno: povečati, zmanjšati stresnost; stresnost situacije, življenja; strokovnjaki ugotavljajo, da je doživljanje stresnosti izrazito individualno
SSKJ²
strésor -ja m (ẹ̑)
dejavnik, ki povzroča stres: čim več je stresorjev in čim bolj ogrožujoče jih človek doživlja, večja je možnost za razvoj bolezni; psihosocialni stresorji; zunanji stresor; izpostavljenost stresorjem
SSKJ²
stresováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. stresati: stresovati z glavo / mraz ga stresuje
SSKJ²
strésti strésem dov., strésite in stresíte; nam. strést in strèst (ẹ́)
1. narediti, povzročiti, da se kaj sunkovito, hitro premakne, navadno sem in tja: veter strese veje; počilo je, da so se stresla okna / stresel ga je, da bi ga zbudil; stresti koga za ramo / pri pozdravu stresti komu roko / pog. elektrika ga je stresla; brezoseb. streslo ga je, ko je prijel za električno žico / jok ji je stresel telo; brezoseb. streslo ga je ob tej misli; stresti se od groze, strahu
// narediti hiter, sunkovit gib: komaj opazno je stresel z glavo
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: groza mu je stresla ude / mraz ga je stresel (po hrbtu)
2. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom je stresel pobočja; nenaden krik strese ozračje
3. s tresenjem spraviti kam kaj sipkega, drobnega: stresti krompir na kup; stresti zrnje v vrečo / stresti polento na krožnik; stresti steljo pod živino
// raztresti: spotaknila se je in stresla jagode
4. s tresenjem odstraniti: stresti drobtine s prta; stresti sadeže z drevesa
// s tresenjem narediti, da na čem ni več določene stvari: stresti obleko, prt
● ekspr. stresti jezo, nejevoljo na koga, nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. na fanta je stresel ploho kletvic s kletvicami je izrazil svojo jezo, nejevoljo; ekspr. stresel sem iz njega vse, kar me je zanimalo izvedel; ekspr. stresti kaj iz rokava povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; stresti koga za lase, za ušesa povleči; ekspr. zaklel je, da se je zemlja stresla zelo
    strésti se ekspr.
    izraziti svojo jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju: spet se je stresel nanj; otroci ga ujezijo, potem se pa na ženo strese
    strésen -a -o:
    stresen krompir; stresena krpa; 
prim. iztresti
SSKJ²
stréšen -šna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na streho: strešni naklon; strešni žleb / postaviti strešne opornike; strešna konstrukcija; strešna lepenka tanek ploščat izdelek, navadno lepenka, prepojen, premazan z bitumnom ali katranom; strešna opeka / strešni kovček kovčku podoben avtomobilski strešni prtljažnik
SSKJ²
stréšica -e ž (ẹ́)
1. manjšalnica od streha: strešica nad vhodnimi vrati; lesena, steklena strešica
2. jezikosl. grafično znamenje
a) kot sestavina nekaterih črk: napisati manjkajoče strešice; strešica na č, š
b) za široki dolgi naglašeni samoglasnik: zaznamovati s strešico; strešica, krativec in ostrivec
SSKJ²
stréšina -e ž (ẹ̄)
nagnjena ploskev strehe: z bobrovci krita strešina: naklon strešine
● nar. stanovanje pod strešino na podstrešju
SSKJ²
stréšje -a s (ẹ̑)
knjiž. ostrešje: odšel je iz goreče hiše, ko se je strešje že podiralo
SSKJ²
stréšnica -e ž (ẹ̑)
1. voda, zbrana, prestrežena ob padavinah, navadno s strehe; kapnica: piti, uporabljati strešnico
2. grad. nadstrešnica: postaviti strešnico
SSKJ²
stréšnik -a m (ẹ̑)
ploščat izdelek različnih oblik, navadno iz žgane gline, za pokrivanje ostrešja: zamenjati manjkajoče strešnike z novimi; streha, pokrita z rdečimi strešniki / betonski, stekleni strešniki
SSKJ²
stréšnja -e ž (ẹ̑) nar.
1. tram ostrešja, ki drži, nosi spodnji del škarnikov; kapna lega: pritrditi vrv za strešnjo
2. prostor pod streho: kamra pod strešnjo
SSKJ²
stretch in strêč -a [strêč] m (ȇ)
raztegljivo, prožno blago: oblačila iz stretcha; v prid. rabi: stretch folija; stretch kavbojke
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stretching in strêčing -a [strêčing-] m (ȇ)
raztegovanje, sproščanje mišic in veznega tkiva s posebnimi vajami: zaključiti trening s stretchingom; izvajanje stretchinga; oblike, tehnike stretchinga; ogrevanje in stretching
SSKJ²
stréti strèm tudi stárem dov., strì stríte; stŕl (ẹ́ ȅ, á)
1. s silo, pritiskom narediti, da kaj ni več celo: streti lešnik, oreh; streti lupino; streti s kleščami; zaradi nepazljivosti so se jajca strla / streti kozarec, posodo / pri mučenju so mu strli prste
// polomiti, pokvariti: streti stol; kolo se je strlo / streti ptici peruti zlomiti
// s silo, pritiskom uničiti, usmrtiti: streti črva / streti kači glavo
2. povzročiti, navadno s silo, da kaj preneha obstajati: streti sovražnikov odpor, stavko / nič ni moglo streti njegove samozavesti; streti komu voljo
3. nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo zelo žalosten, brez volje do življenja: bridkost, nesreča, obup stre človeka; ta novica bo mater strla; njegove besede so me popolnoma strle / moralno streti koga
4. odstraniti olesenelo steblo od ličja: terice so strle ves lan
● ekspr. bolezen in domotožje sta ga strli v nekaj tednih sta povzročili, da je umrl; ekspr. spravi se, sicer ti strem kosti te zelo pretepem; ekspr. streti okove osvoboditi se; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; ekspr. streti sovražnika premagati; ekspr. streti komu srce čustveno ga zelo prizadeti; ekspr. streti koga v prah uničiti ga, onemogočiti ga
    stŕt -a -o:
    strt oreh; njegov obraz je strt; sovražnik še ni strt; strto srce; biti duševno in telesno strt; prisl.: strto vzdihniti
SSKJ²
strézav -a -o prid. (ẹ́)
nar. zahodno trezen: malokdaj je strezav
SSKJ²
streznítev tudi iztreznítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od strezniti: pijanost in streznitev / tisti časi so zahtevali streznitev; v zadnjem romanu se kaže avtorjeva streznitev
SSKJ²
strézniti -im tudi iztrézniti -im dov. (ẹ́)
1. narediti, povzročiti, da postane kdo trezen: strezniti pijanega človeka; polili so ga z mrzlo vodo, da bi se streznil; v trenutku se je streznil
2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da postane kdo (bolj) razsoden, preudaren: nesreča jo je streznila; prijatelji so ga skušali strezniti; te besede so ga streznile kot mrzla prha; fant se je streznil in začel študirati
    stréznjen tudi iztréznjen -a -o:
    streznjen človek; streznjen pogled na svet; ni še popolnoma streznjen
SSKJ²
stréznjenje tudi iztréznjenje -a s (ẹ́)
glagolnik od strezniti: streznjenje pijanca; sredstvo za streznjenje / prvemu navdušenju je sledilo streznjenje
SSKJ²
stréznjenost tudi iztréznjenost -i ž (ẹ́)
stanje streznjenega človeka: streznjenost po dolgem popivanju / ekspr. pesnikova streznjenost
SSKJ²
streznjeváti -újem tudi iztreznjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, povzročati, da postane kdo trezen: svež zrak ga je počasi streznjeval; streznjevati se iz pijanosti
2. nav. ekspr. delati, povzročati, da postane kdo (bolj) razsoden, preudaren: prijatelj ga je streznjeval; taki primeri streznjujejo človeka
    streznjujóč tudi iztreznjujóč -a -e:
    to je bil streznjujoč sklep; streznjujoče sredstvo; prisl.: to je vplivalo nanj streznjujoče
SSKJ²
stréža -e ž (ẹ́)
knjiž. prostor, kjer lovec čaka divjad pri skupnem lovu; stojišče: iti na strežo
SSKJ²
strežáč -a m (á)
zidarski pomožni delavec: strežača mešata beton / zidarski strežač
SSKJ²
strežáj -a m (ȃ)
1. kdor streže gostom, navadno nepoklicno: na svatbi je streglo deset strežajev
2. služabnik, zlasti za osebno strežbo; strežnik: naročiti, pozvoniti strežaju
SSKJ²
strežájka -e ž (ȃ)
1. ženska, ki streže gostom, navadno nepoklicno: strežajke na svatbi, veselici
2. služabnica, zlasti za osebno strežbo; strežnica: pozvoniti strežajki
SSKJ²
strežájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na strežaje: strežajska obleka / strežajska služba
SSKJ²
stréžba -e ž (ẹ̑)
glagolnik od streči: prevzel je strežbo v obednici; počasna, spretna strežba; strežba s toplimi jedmi / šef strežbe / solidna strežba gostov / strežba kupcem / bolniška strežba / za strežbo ima več služabnikov / strežba zidarjem / strežba strojem
♦ gost. dunajska strežba pri kateri se servirajo jedi gostu že na krožnikih; etažna strežba strežba hotelskim gostom v njihovih sobah; francoska strežba pri kateri si gost sam postreže s prinesenih plošč
SSKJ²
strežè -éta m (ȅ ẹ́)
star. strežnik, navadno majhen, droben: streže mu je prinesel časopis
SSKJ²
stréžen -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na strežbo: strežno osebje / strežna mizica / opravljati strežno službo
SSKJ²
stréženje -a s (ẹ́)
glagolnik od streči: streženje pri mizi / streženje bolnika / streženje strojem / streženje vode v posodo
SSKJ²
stréžnica -e ž (ẹ̑)
1. ženska, ki streže: za strežnice na gostiji so najeli mlada dekleta; hitra, prijazna strežnica
2. bolnišnična delavka, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov: v bolnišnici potrebujejo nekaj novih strežnic / bolniška strežnica
3. služabnica, zlasti za osebno strežbo: pozvoniti strežnici
SSKJ²
stréžnik -a m (ẹ̑)
1. kdor streže: radi so ga najemali za strežnika; hiter, prijazen strežnik
2. bolnišnični delavec, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov: bolnik je pozvonil strežniku / bolniški strežnik
3. služabnik, zlasti za osebno strežbo: strežnik mu je prinesel zajtrk; livrirani strežniki
4. v Katoliški cerkvi kdor streže duhovniku pri obredih: duhovnik in strežniki
5. računalnik, navadno zmogljivejši, kot osrednji del omrežja, ki uporabnikom omogoča različne informacijske storitve in izvršuje njihove zahteve: strežnik podpira tehnologijo za boj z nezaželeno elektronsko pošto; datotečni, programski strežnik; tiskalniški strežnik; prijava na strežnik; disk, procesorji za strežnik / poštni strežnik; spletni strežnik za elektronsko pošto, novice / shraniti datoteke, podatke na strežnik; prostor na strežniku
SSKJ²
stréžniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na strežnike: opravljati strežniška dela / strežniška obleka / medicinsko in strežniško osebje / strežniški izdelki za upravljanje spletnih vsebin; strežniški operacijski sistem, program; strežniške storitve, tehnologije / strežniški procesor; strežniški računalnik; strežniška oprema / strežniška zmogljivost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stréžništvo -a s (ẹ̑)
opravljanje strežniških del: denar si je prislužila s strežništvom / zbralo se je vse strežništvo strežno osebje
SSKJ²
strgáč -a m (á)
strgalo: podrgniti s strgačem / na strgaču si je očistil blatne čevlje na strgalniku
♦ gozd. strgač orodje za zaznamovanje drevja; zool. žitni strgač škodljiva žuželka, ki povzroča poškodbe na listih ovsa, pšenice in ječmena, Lemma melanopus
SSKJ²
strgáča -e ž (á)
1. priprava za strganje, odstranjevanje: postrgati umazanijo s strgačo; z železno strgačo je zgladil rob police
// priprava za strganje, drobljenje: naribati hren na strgačo
2. nar. tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se uporablja navadno za sušenje sena: naložiti seno na strgačo
♦ les. rašpa; rib. vlačilna mreža za lovljenje živalskih organizmov z morskega dna; zool. s hitinastimi zobci pokrit jezik večine mehkužcev
SSKJ²
strgálce -a s (ā)
manjšalnica od strgalo: s strgalcem očistiti umazanijo s posode
SSKJ²
strgálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na strganje: postružiti parket s strgalnim strojem; strgalna priprava / strgalni nož
♦ teh. strgalni transporter transporter z jeklenimi lopatami na brezkončni verigi
SSKJ²
strgálka -e [stərgau̯ka in stərgalka] ž (ȃ)
priprava za strganje, odstranjevanje: ostrgati led s šip s strgalko; plastična, železna strgalka
SSKJ²
strgálnik -a [tudi stərgau̯nik] m (ȃ)
1. orodje ali stroj za strganje, odstranjevanje: očistiti, ostrgati s strgalnikom; strgalnik iz pločevine
// priprava za odstranjevanje blata, zemlje s podplatov: na strgalniku pred hišo si je očistil blato s čevljev
2. priprava za strganje, drobljenje: strgati testo na strgalniku; strgalnik za hren, korenje
♦ agr. priprava ali stroj za odstranjevanje ščetin s kože ali sluznice z vampov; gozd. orodje za odstranjevanje lubja; les. skobljič z dvema ročajema za izravnavanje, čiščenje krivin na obdelovancu
SSKJ²
strgálo -a s (á)
priprava za strganje, odstranjevanje: s strgalom postrgati led s šipe, umazanijo s posode; kovinsko, plastično strgalo; ploščato, zakrivljeno strgalo / gozdarsko, sodarsko, zidarsko strgalo; trirobo, žlebasto strgalo / strgalo za odstranjevanje blata strgalnik
// priprava za strganje, drobljenje: nastrgati korenček na strgalo; strgalo za sir
♦ agr. priprava za odstranjevanje ščetin s kože ali sluznice z vampov; les. jeklena ploščica za čiščenje, glajenje površin obdelovanca
SSKJ²
stŕganec -nca m (ȓ)
kdor je oblečen v raztrgano, ponošeno obleko; raztrganec: strganci in potepuhi
SSKJ²
strganína -e ž (í)
raztrgano mesto, luknja: skozi strganino se je pokazalo koleno
SSKJ²
stŕganje -a s (ŕ)
glagolnik od strgati, odstranjevati: strganje starega ometa, rje; strganje smole z debla / strganje parketa / strganje parmezana / slišati je bilo strganje kobilic v travi
SSKJ²
strgár -ja m (á)
1. kdor kaj strga: strgarji kož
2. nar. kosec2, hrestač: oglašanje strgarja v travi
SSKJ²
stŕgati1 -am tudi stŕžem nedov. (ŕ r̄)
1. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strgati lubje z debla, omet z zidu; strgati ribam luske; strgati rjo; strgati si blato s čevljev / strgati z nožem; strgal je z lopato po poti
// potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati, da na čem česa ni več: strgati pod / strgati parket strugati / ženska je strgala kotel s strganjem ga čistila, snažila; strgati krompir s strganjem odstranjevati lupino
2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati iz živila majhne kose, dele: strgati hren, korenje
3. dajati ostre, odsekane glasove: kobilica strga / ekspr. pero strga po papirju
● ekspr. strgala mu je korenček: šlik šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izražala škodoželjnost
SSKJ²
stŕgati2 -am stil. stŕžem dov. (ŕ ȓ)
1. s sunkovitim potegom narediti, da kaj ni več celo: strgati nit; struna, vrv se strga / konj se je strgal in oddirjal po cesti; pes se strga z verige
2. s sunkovitim potegom odstraniti: strgati lepak z zidu; strgati obleko s koga; strgati si obvezo z rane
● ekspr. strgati komu masko z obraza pokazati njegovo pravo, resnično bistvo
3. s trganjem narediti, da kaj ni več celo; raztrgati: pes mu je strgal hlače; zataknila se je in si strgala krilo
// s trganjem poškodovati, uničiti: strgati knjigo; pismo je strgal na drobne koščke
4. z rabo, uporabo narediti, da kaj ni več celo; raztrgati: otroci strgajo veliko obleke; čevlje je strgal v enem mesecu; pri takem delu se obleka hitro strga
    stŕgan -a -o:
    strgana nit; strgane nogavice; strgan in bos hodi okrog
    ●     pog. govori kakor strgan dohtar veliko, spretno; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; 
prim. iztrgati
SSKJ²
strgljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo strgati z rezilom, ostrim predmetom: strgljati umazanijo s pohištva; strgljati po kovini, lesu
SSKJ²
strgúlja -e ž (ú)
strgalo: postrgati staro barvo s kovinsko strguljo / mizarska, zidarska strgulja / pred hišo so namestili strguljo za odstranjevanje blata s čevljev
SSKJ²
stŕhel -hla -o [stərhəu̯] prid. (ŕ)
nar. trhel: strhel les
● star. strhel starček izčrpan, oslabel
SSKJ²
strhlenéti -ím dov. (ẹ́ í)
nar. strohneti: les je na dežju strhlenel
SSKJ²
strhlenína -e ž (í)
nar. kar nastane s trohnenjem:
SSKJ²
stríc -a m (í)
1. očetov ali materin brat: stric je prišel na obisk; ima tri strice in eno teto / stric po materi / mali ali mrzli stric očetov ali materin bratranec
// navadno kot nagovor starejši znan moški: kam ste namenjeni, stric
2. ekspr. človek, ki zaradi svojega položaja lahko posreduje za koga: brez strica tega ne bi dosegel; ima veliko zvez in stricev / stric iz ozadja kdor prikrito, skrito odloča o vsem pomembnem
● biti, ostati (doma) za strica v kmečkem okolju biti, ostati neporočen pri poročenem bratu, sestri; šalj. stric iz Amerike bogat in radodaren človek
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stríček -čka m (ȋ)
ljubk. stric: to je moj striček / striček, koliko je ura
♦ zool. rjavkasti striček žuželka iz družine murnov, ki živi po starih hišah, Acheta domestica
SSKJ²
stríčev -a -o prid. (í)
nanašajoč se na strica: stričev obraz / stričevo posestvo / slediti stričevemu zgledu; spomnil se je stričevih besed
SSKJ²
stríčevski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na strice: stričevsko ravnanje / vprašal je z dobrohotnim stričevskim glasom
SSKJ²
stríčevstvo -a s (í)
1. stričevsko razmerje: ponosen je na svoje stričevstvo
2. ekspr. dejavnost ljudi, ki zaradi svojega položaja lahko posredujejo za koga: svojega stričevstva mu ni odrekel
SSKJ²
stríči1 -ja m (ȋ)
ljubk. stric: striči in tetica
SSKJ²
stríči2 strížem nedov., strízi strízite; strígel strígla (í)
krajšati, odstranjevati lase, dlako: frizerka jo striže; striči ovco; strižejo jih kar doma; nerad se striže
// nav. ekspr. s škarjami rezati: striči živo mejo, travo; striči si nohte / iz papirja striže različne figurice izrezuje; pren. lastovica s perutmi striže zrak
● konj striže z uhlji, ušesi dela z njimi gibe naprej in nazaj; pog. striči komu peruti omejevati, onemogočati mu dejavnost, svobodo; publ. striči proračun omejevati, zmanjševati
    strížen -a -o:
    na kratko striženi lasje; strižena živa meja
SSKJ²
stríčko -a m (ȋ)
ljubk. stric: stričko mu je prinesel novo igračo / stričko, koliko je ura
SSKJ²
stríčnica -e ž (ȋ)
star. bratova hči; nečakinja
SSKJ²
stríčnik -a m (ȋ)
nar. bratranec: ima dva stričnika
// star. bratov sin; nečak
SSKJ²
stríg -a m (ȋ)
1. striženje: ovce pred strigom okopajo
2. fiz. istočasno delovanje dveh enako velikih nasprotno usmerjenih sil, katerih prijemališči sta v zgornji in spodnji ploskvi telesa: nateg in strig / obremenitev na strig
3. šport. hitra zamenjava iztegnjenih nog pri vadbi na konju z ročaji: telovadec dobro obvlada strig
SSKJ²
stríga -e ž (ī)
nav. mn., zool. členonožci, ki imajo na vsakem obročku po en par členastih nog, Chilopoda: strige in kačice / sobna striga
SSKJ²
strígalica -e ž (ī)
1. rjava žuželka s kleščami na koncu zadka: pod kamenjem so bile strigalice
2. nizko suh, slaboten človek: kaj počne tukaj ta strigalica
SSKJ²
strígniti -em dov. (í ȋ)
v zvezi z uhlji, ušesa narediti gib naprej in nazaj: zajec je strignil z ušesi
SSKJ²
strígoš -a m (ī)
zool. velik hrošč, katerega ličinka dela v hrastovem lesu dolge rove, Cerambyx cerdo:
SSKJ²
strigúlja -e ž (ú)
nar. strigalica: strigulja leze po kamnu
SSKJ²
strihnín -a m (ȋ)
farm. zelo strupen alkaloid, ki deluje na centralno živčevje: zastrupitev s strihninom
SSKJ²
stríja -e ž (ȋ) nav. mn.
ozka proga na telesu kot posledica tanjšanja povrhnjice ali izgube elastičnosti kože: nosečniške strije; nastanek strij; pri preprečevanju strij je pomembna zdrava prehrana, ki nam vseskozi zagotavlja isto težo; krema proti strijam
SSKJ²
stríkten -tna -o prid. (ȋ)
knjiž. natančen, točen1: dobiti striktna navodila / ti izsledki dajejo striktne dokaze o tem
// dosleden, strog: strikten predpis; striktna prepoved uporabe orožja; dobesedno prevajanje ni striktna zahteva
    stríktno prisl.:
    striktno se držati česa; striktno izpolniti ukaz
SSKJ²
stríktnost -i ž (ȋ)
knjiž. natančnost, točnost: striktnost navodil / striktnost moralnih načel doslednost
SSKJ²
strína -e ž (í)
nar. teta: ima tri strine
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
strínič -a tudi strinìč -íča m (ȋ; ȉ í)
nar. bratranec: bila sta striniča
SSKJ²
strínjanje -a s (í)
glagolnik od strinjati: strinjanje in razmikanje vrst / strinjanje s kom; strinjanje z obstoječim stanjem
SSKJ²
strínjati -am nedov. (í)
1. knjiž. delati, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov; strnjevati: vojaki so strinjali vrste; množica se je razmikala in se spet strinjala / mravlje so se strinjale v kolone
2. knjiž. imeti, združevati: v sebi strinja moč in modrost; v glasu sta se mu strinjala humor in resnoba / glasovi se strinjajo v harmonijo; posameznosti se strinjajo v celoto / vsa lepota se strinja v njenih očeh je
    strínjati se 
    1. imeti enako mnenje o čem, stališče do česa: o tej stvari so se vsi strinjali; strinjam se, da je tako ravnanje neprimerno; v celoti, popolnoma se strinjati s kom; v vsem se strinjata
    // meniti, da je kaj pravilno, ustrezno: strinjati se z mnenjem, s predlogom; delavci so se strinjali s sporazumom / strinjati se z dnevnim redom, vsebino zapisnika / dov. kaj misliš ti? Strinjam se
    2. knjiž. stikati se: njivi se tam strinjata; morje in nebo se strinjata v komaj vidni črti; žarki se strinjajo v eni točki
    3. knjiž. ujemati se, skladati se: prevod se strinja z izvirnikom / resnica se s tem ne strinja; to se strinja s prakso
SSKJ²
stríp -a m (ȋ)
zgodba, prikazana z zaporedjem slik in z besedilom navadno v oblačkih: brati stripe; časopis objavlja strip v nadaljevanjih; junaki stripov
// revija s takimi zgodbami: kupuje stripe; listati po stripu
SSKJ²
strípar -ja m (ȋ)
kdor riše stripe: znani slovenski stripar; uveljavljen stripar; ilustrator in stripar
SSKJ²
stríper -ja m (ī)
pog. striptizer: najeti znanega striperja; striper in striptizeta
SSKJ²
strípovski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na strip: stripovska literatura / stripovski tednik
SSKJ²
stríptiz -a m (ȋ)
točka, navadno v nočnem lokalu, med katero se nastopajoča plesalka ali plesalec postopoma slači: uvrstiti striptiz v spored; izvajanje striptiza; v prid. rabi: striptiz plesalka striptizeta
SSKJ²
striptizêr -ja m (ȇ)
moški, ki izvaja striptiz, slačifant: delati, nastopati kot striptizer; striptizer in striptizeta
SSKJ²
striptizéta -e ž (ẹ̑)
ženska, ki izvaja striptiz: nastopala je kot striptizeta v baru
SSKJ²
stritarjánski -a -o prid. (ȃ)
tak kot pri Stritarju: stritarjansko svetobolje
SSKJ²
stríža -e ž (í)
1. delo, dejavnost, povezana z odstranjevanjem dlak pri ovcah: pripraviti vse za strižo / ovčja striža
2. striženje: striža ovc; škarje za strižo / volna zadnje striže
// kar se nastriže: prodati ovčjo strižo
SSKJ²
strížec -žca m (ȋ)
kdor striže: strižci strižejo ovce / ekspr. strižec ga je postrigel preveč na kratko frizer
SSKJ²
strížen1 -žna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na strig 2: strižni preizkus; strižna sila / strižni modul količina, ki pove, koliko strižna sila spremeni obliko telesa; strižna napetost napetost v trdni snovi pri strigu
SSKJ²
strížen2 -žna -o prid. (ȋ)
tekst., v zvezi strižna volna volna, dobljena pri striženju mrtve ovce:
SSKJ²
stríženje -a s (í)
glagolnik od striči: striženje ovc; strojček za striženje; striženje in britje / striženje nohtov
SSKJ²
stríženka -e ž (ȋ)
um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem izrezanih koščkov papirja, krpic: striženka in trganka
// slika v tej tehniki: delati striženko
SSKJ²
strižína -e ž (í)
lov. odstreljena dlaka živali na nastrelu:
SSKJ²
strížnica -e ž (ȋ)
1. prostor za striženje: ovce so strigli v strižnici
2. mn., zastar. škarje: striči s strižnicami
SSKJ²
stŕjati se -am se nedov. (ŕ)
strjevati se: lava se ohlaja in strja / kri na rani se že strja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
strjenína -e ž (í)
1. kar se strdi: strjenina barve
2. knjiž. želatina: dodati jedi strjenino
SSKJ²
stŕjenka -e ž (ŕ)
gastr. krema, ki se strdi zaradi dodane želatine: pripraviti strjenko / jajčna, mlečna, sadna strjenka; strjenka z mandeljni
SSKJ²
strjeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na strjevanje: strjevalno sredstvo
♦ fiz. strjevalna toplota toplota, ki se sprosti pri strjevanju
SSKJ²
strjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od strjevati: pospešiti strjevanje; strjevanje lepila, mavca / strjevanje krvi
♦ metal. strjevanje kovine, zlitine
SSKJ²
strjeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati, da postane kaj trdo, trše: strjevati glino v peči / kri iz rane mu je strjevala lase lepila
    strjeváti se 
    prehajati iz tekočega stanja v trdno: barva, beton se strjuje; sladoled mešamo, da se enakomerno strjuje; lava se počasi strjuje / kri na rani se strjuje
SSKJ²
stŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
z rahlim udarjanjem odstraniti s česa: strkati prah z obleke, sneg s čevljev / strkati krpo
SSKJ²
strkávati -am nedov. (ȃ)
z rahlim udarjanjem odstranjevati s česa: strkavati sneg s škornjev / strkavati krpo
SSKJ²
strkljáti -ám dov. (á ȃ)
s trkljanjem spraviti kam: strkljati kamen po bregu; jabolka so se strkljala v grmovje / ekspr. debeli solzi sta se ji strkljali po licih
SSKJ²
stŕm1 -í ž (ȓ)
star. strmina: počasi se je vzpenjal v strm
● star. iti čez drn in strm ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet
SSKJ²
stŕm2 -a -o tudi -ó prid., stŕmejši (r̄ ŕ)
ki se na kratki razdalji hitro vzpenja: strm breg, klanec; strme skalne stene; pot je zelo strma; strmo pobočje / strm hrib; njivo imajo na strmem svetu
// glede na določeno ravnino zelo nagnjen: po strmih stopnicah se je povzpel na podstrešje; hiša je imela strmo streho; krivulja v diagramu je strma / strm pristanek, vzlet letala; vzpon je bil strm
● ekspr. strm dvig cen velik; ekspr. ošinil jo je s strmim pogledom ostrim, predirljivim; ekspr. narediti strmo kariero hitro zelo napredovati, uspeti
♦ vet. strma stoja nepravilna drža zadnjih nog z močno iztegnjenim skočnim sklepom
    stŕmo tudi strmó prisl.:
    pot se strmo dviga; strmo je gledala vanj; spustil se je strmo navzdol; letala so skušala pristajati čim bolj strmo; sam.: hiša stoji na strmem
SSKJ²
strmál -i [stərmau̯] ž (ȃ)
star. strmina: na strmali se pasejo ovce; snežene, travnate strmali
SSKJ²
stŕmec -mca m (ȓ)
1. knjiž. strmina: srečala sta se tam, kjer se začne strmec; proga je bila speljana po strmcu navzdol / vzpenjal se je v strmec pod vrhom hriba / vožnja po strmcih ni bila prijetna
2. razmerje med višinsko razliko in vodoravno oddaljenostjo dveh točk, navadno v toku reke, potoka: hiter tok zaradi strmca; strmec reke znaša v tem delu tri promile / tu je največji strmec doline
SSKJ²
stŕmen in strmán stŕmna -o in -ó prid. (ŕ ȃ ŕ)
nar. strm2: hrib je zelo strmen
SSKJ²
strmênje -a s (é)
1. glagolnik od strmeti: od strmenja v sliko so ga začele boleti oči; ure brezupnega strmenja v temo
2. knjiž. začudenje, občudovanje: njegov obraz je izražal strmenje; spis je vzbujal strmenje in smeh obenem / od strmenja je kar obstal
SSKJ²
strmêno -ega s (é)
nar. vzhodno (bela) žita: posejati strmeno še pred snegom
SSKJ²
strméti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. gledati, navadno nepremično: strmeti predse, v tla; molče, osuplo, srepo, topo, zamaknjeno strmeti / ekspr. za njo je strmelo mnogo pogledov
2. biti negiben, tog zaradi velikega duševnega vznemirjenja: poslušali so ga in strmeli; strmel je ob surovem vedenju svojega očeta; strmeti od groze, začudenja; tako se je spremenil, da je kar strmela / strmel je nad njeno prijaznostjo njena prijaznost ga je zelo presenečala, osupljala; presenečeno, začudeno je strmel nad tem odkritjem
● ekspr. visok vrh strmi v nebo štrli; ekspr. žarometi so strmeli proti nebu bili obrnjeni, usmerjeni
    strmé knjiž.:
    strme ga je občudovala; poslušala jo je, strme v tla
    strmèč -éča -e:
    sedela je, strmeč skozi okno; strmeče oči; prisl.: strmeče so jo poslušali
SSKJ²
strmíca -e ž (í)
star. strmina: po strmici so se spustili proti vasi; peščena, skalnata strmica
SSKJ²
strmína -e ž (í)
1. svet, ki se na kratki razdalji hitro vzpenja: hoditi po strmini; nevarna strmina; na travnati strmini mu je spodrsnilo / z lahkoto je premagal strmino; vzpenjati se v strmino; blaga, huda strmina / bila sta že v strmini na strmem delu poti, pobočja
● ekspr. mojster belih strmin (dober) smučar
2. nagnjenost določene ravnine glede na osnovno ravnino: spreminjati, zmanjšati strmino; strmina strehe
// zelo nagnjena določena ravnina glede na osnovno ravnino: naklon, nagib strmine
♦ geom. tangens naklonskega kota premice ali ravnine
SSKJ²
strmínast -a -o prid. (í)
ekspr. ki ima veliko strmin: cesta je bila ozka in strminasta
SSKJ²
strmínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na strmino: strminski predeli pobočja / težko je obdelovati strminske njive
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
strmoglàv1 in strmogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ekspr. ki se zelo strmo spušča, dviga: s strmoglave višine je padel v prepad; zazrl se je v strmoglavo skalovje / strmoglav polet letala
// zelo strm: strmoglava pot
    strmoglávo 
    1. prislov od strmoglav: ptica se je strmoglavo spustila v jezero
    2. star. z glavo navzdol: razbojnika so strmoglavo obesili
    ●     ekspr. cene strmoglavo rastejo zelo hitro; ekspr. strmoglavo se je vrgel v revolucijo ne da bi veliko razmišljal o posledicah
SSKJ²
strmoglàv2 in strmogláv prisl. (ȁ; ȃ) star.
1. z glavo navzdol, na glavo: strmoglav je padel v vodo / voz se je strmoglav prevrnil v prepad
2. zelo hitro: zgrabil je otroka in strmoglav planil iz goreče hiše
SSKJ²
strmoglávec -vca m (ȃ)
med drugo svetovno vojno lahki bombnik, ki bombardira med strmim spuščanjem: mesto so bombardirali nemški strmoglavci / bombnik strmoglavec
SSKJ²
strmogláven -vna -o prid. (ā)
star. strm2: na hrib je peljala strmoglavna pot
SSKJ²
strmogláviti -im dov. (á ȃ)
1. pasti, navadno navpično in z velike višine: letalo je strmoglavilo v bližini glavnega mesta; plezalcu je spodrsnilo in strmoglavil je v prepad / strmoglaviti z višine petsto metrov / galeb je strmoglavil proti morju
// ekspr. pasti sploh: otrok je strmoglavil z gugalnice in si potolkel kolena
2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo: ljudstvo je strmoglavilo tirana; odkrili so zaroto, katere namen je bil strmoglaviti vlado
3. preh., ekspr. pahniti, poriniti: strmoglavil ga je z mostu
4. voj. prileteti v strmem letu proti cilju na tleh: letalo je strmoglavilo in odvrglo bombe
    strmoglávljen -a -o:
    zapreti sodelavce strmoglavljenega predsednika; strmoglavljena oblast, vlada; iskati strmoglavljeno letalo
SSKJ²
strmoglávljanje -a s (á)
glagolnik od strmoglavljati: strmoglavljanje letala / strmoglavljanje oblasti
SSKJ²
strmoglávljati -am nedov. (á)
1. padati, navadno navpično in z velike višine: letalo je že strmoglavljalo, ko se je pilotu posrečilo izskočiti / galebi so strmoglavljali v razpenjeno morje in lovili ribe
// ekspr. padati sploh: vodne kapljice so iz slapa strmoglavljale v jezero
2. ekspr. delati, povzročati, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo: strmoglavljati vladarje
3. voj. leteti v strmem letu proti cilju na tleh: letala so strmoglavljala na mesto in odmetavala bombe
SSKJ²
strmoglávljenje -a s (ȃ)
glagolnik od strmoglaviti: pilot je poskušal zaustaviti strmoglavljenje letala; strmoglavljenje v prepad se je končalo s plezalčevo smrtjo / strmoglavljenje vlade
SSKJ²
strmoléti -ím nedov. (ẹ́ í) star.
1. strmeti: strmolel je v steno in molčal; začudeno je strmolel vanjo
2. moleti, štrleti: tik nad njimi je strmolel vrh hriba; pečina je strmolela nad prepadom
    strmolèč -éča -e:
    sedel je brez besed, strmoleč predse; strmoleč pogled
SSKJ²
strmorínec -nca m (ȋ)
zool. drobna, skoraj prozorna riba suličaste oblike, ki se skriva v telesu morske kumare, Fierasfer acus:
SSKJ²
stŕmost -i ž (ŕ)
značilnost strmega: strmost hriba / ekspr. vznemirjala jo je strmost njegovega pogleda ostrost, predirljivost
SSKJ²
strmovít -a -o prid. (ȋ)
star. strm2: steza vodi po strmovitem grebenu
SSKJ²
stŕn1 -a m (r̄)
nar. (bela) žita: šel je mimo polja s strnom in gledal, kako raste
● nar. z dlanjo je podrgnil po strnu na bradi po kocinah; ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet
♦ šport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros
SSKJ²
stŕn2 -í ž (ȓ) nar.
1. (bela) žita: strn že rumeni, zori; posejati strn
2. strnišče: veter piha čez golo strn; žanjice so zlagale snope po strni
● ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet
♦ šport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros
SSKJ²
stŕn3 -a -o prid. (r̄ ŕ)
nar., navadno v zvezi strno žito (bela) žita: žetev strnih žit; uničevanje plevela v ozimnih in jarih strnih žitih
SSKJ²
strnábica -e ž (ȃ)
nar. vzhodno strnad: strnabice so že spletale gnezda
SSKJ²
strnád -a m (ȃ)
manjša ptica pevka z navadno rjavo progastim hrbtom in rumenim, belim ali rdeče rjavim trebuhom: v gozdu so se oglašali strnadi; ščinkavci in strnadi
♦ zool. črnoglavi strnad s črno glavo in rumenim grlom, Emberiza melanocephala; rumeni strnad rumene barve z rjavimi progami po hrbtu, Emberiza citrinella
SSKJ²
strnén -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na strn: čas strnene žetve; strneno polje / sejati strnena žita / za posteljo so mu dali strnen otep
SSKJ²
strnìč tudi stŕnič -íča m (ȉ í; r̄ í)
nar. bratranec: na počitnice je šel k strniču
SSKJ²
strníčna -e ž (ȋ)
nar. sestrična: obiskala je svojo strnično
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
strnína -e ž (í)
nar. (bela) žita: sejati strnino
SSKJ²
strníščast -a -o prid. (í)
podoben strnišču: strniščast travnik / ekspr. podrgnil jo je s svojo trdo, strniščasto brado / ekspr. po obrazu je bil ves strniščast poraščen, neobrit
SSKJ²
strníšče -a s (í)
1. njiva, na kateri je bilo požeto žito: preorati strnišče; kravo je pasel na strnišču / sejati repo po strnišču
// po žetvi preostali del žitnih stebel: pleti, puliti strnišče; visoko požeto strnišče / ajdovo, ječmenovo, pšenično strnišče
2. ekspr. neobrita brada: z roko se je pogladil po strnišču / obraz, porasel s sivim strniščem
SSKJ²
strníščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na strnišče: gnojiti, preorati strniščno njivo / strniščna paša paša na strnišču
♦ agr. strniščni posevek posevek, ki ga sejemo na strnišče; strniščna ajda, repa
SSKJ²
strníščnica -e ž (ȋ)
1. agr. detelja, posejana v mlad posevek žita: strniščnica lepo uspeva
2. nav. mn., bot. lističaste gobe z obročkom na betu, ki rastejo po strniščih, gnojenih njivah, Strophariaceae: nabirati strniščnice / zelenkasta strniščnica
SSKJ²
strníški -a -o prid. (ȋ)
nar. strniščen: sejati strniško korenje
SSKJ²
strnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od strniti: strnitev črede okrog pastirja / strnitev zemljišč / strnitev več zlogov v enega / strnitev demokratičnih sil / strnitev dognanj, izsledkov
SSKJ²
strníti in stŕniti -em, tudi stŕniti -em dov. (ī ŕ; ŕ)
1. narediti, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov: telovadci so strnili vrsto; strniti zavese; čreda se je strnila; razmaknjene veje so se za njim spet strnile / obrvi so se mu strnile v izrazito črto
● vojaki so strnili obroč okoli mesta so ga popolnoma obkolili
2. narediti, da dva ali več delov, enot preide v celoto: strniti kmetijska zemljišča / strniti plamenčke v plamen; skupini sta se strnili v eno / strniti zloge v besedo; publ. uporniki so strnili sile so začeli delovati skupno
// narediti, da postane kaj enotno, enovito: osvobodilni boj je strnil ljudske množice; idejno strniti stranko
3. narediti kaj jedrnato, zgoščeno: strniti dognanja, razlago / svojo izjavo je strnil v trditev; pogovor se je strnil v eno samo temo
    stŕnjen -a -o:
    strnjen gozd; strnjen potek dogodkov; strnjena skupina hiš; podati snov v strnjeni obliki; hoditi v strnjeni skupini; prisl.: strnjeno brati; drevje raste strnjeno skupaj; strnjeno nasajeno grmičje
SSKJ²
stŕnjati se -am se nedov. (ŕ)
knjiž. strnjevati se: delavstvo se strnja in organizira
SSKJ²
stŕnjenje -a s (ŕ)
strnitev: strnjenje sil
SSKJ²
stŕnjenka -e ž (ŕ)
gastr. močnata jed iz sadja, želatine, mleka, škroba in dodatkov: pripraviti strnjenko / zdrobova strnjenka
SSKJ²
stŕnjenost -i ž (ŕ)
lastnost, značilnost strnjenega: strnjenost gozda; strnjenost mestnega središča / narodnostna strnjenost; strnjenost vseh revolucionarnih sil / strnjenost kompozicije, pripovedi
SSKJ²
strnjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od strnjevati: strnjevanje kmetijskih površin / strnjevanje revolucionarnih sil
SSKJ²
strnjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov: strnjevati vrsto; čreda se je strnjevala okrog pastirja
2. delati, da dva ali več delov, enot preide v celoto: strnjevati manjše skupine v večje / strnjevati zloge v besede
// delati, da postane kaj enotno, enovito: idejno strnjevati partijo
SSKJ²
strnljív -a -o prid. (ī í)
združljiv: to dvoje ni strnljivo
SSKJ²
stroboskóp tudi stroboskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
teh. priprava, ki z utripajočo svetlobo omogoča merjenje frekvence vrtečih se ali nihajočih teles: s stroboskopom nadzirati vrtljaje motorja / meriti hitrost vrtenja s stroboskopom
SSKJ²
stroboskópski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na stroboskop: stroboskopski valj / stroboskopski posnetek / stroboskopska luč
♦ elektr. stroboskopski pojav navidezno spremenjena hitrost gibanja predmeta, če je osvetljen s primerno, periodično se spreminjajočo svetlobo
SSKJ²
strôček -čka m (ō)
manjšalnica od strok: stročki graha, fižola / stročki česna
SSKJ²
stróčiti se -im se nedov. (ọ́ ọ̑)
knjiž. delati stroke: grah se že stroči
SSKJ²
stróčje -a s (ọ́)
več strokov, stroki: trgati stročje s fižolovke; kuhati stročje v slani vodi / sušiti fižolovo stročje
// luščine, zlasti mlade: fižol, grah v stročju
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stróčji -a -e prid. (ọ́)
navadno v zvezi stročji fižol (mlad) fižol v luščinah: kuhati, vlagati stročji fižol; kupiti pol kilograma stročjega fižola / stročji fižol v solati
SSKJ²
stróčnat -a -o prid. (ọ̑)
ki ima stroke: gojiti stročnate rastline / stročnati fižol stročji fižol
SSKJ²
stróčnica -e ž (ọ̑)
1. nav. mn. rastlina s plodovi v strokih: gojiti stročnice; grah, fižol in druge stročnice
2. knjiž. stroku podobna priprava: napolniti cigaretno stročnico / stročnice nabojev tulci
♦ teh. vpenjalna stročnica del vpenjalne naprave v obliki cevi, ki je na enem koncu lijakasto odebeljena in navadno trikrat preklana
SSKJ²
strófa -e ž (ọ̑)
knjiž. enota pesmi iz dveh ali več verzov; kitica: pesem ima pet strof
SSKJ²
strófičnost -i ž (ọ́)
knjiž. pojav ali dejstvo, da je pesem razdeljena na kitice, strofe: ta pesnik priznava rime in strofičnost
SSKJ²
stróg -a -o prid., stróžji (ọ̑ ọ̄)
1. ki zahteva, pričakuje dosleden red, disciplino: ima strogega očeta, učitelja; njeni starši niso strogi; bil je strog do samega sebe in do drugih; biti strog z otroki / imeti strogo vzgojo
// ki izraža, kaže zahtevo po takem redu, disciplini: strog glas, pogled; naredil je strog obraz / njegove besede so bile stroge
// ki ne odstopa od določenih pravil, načel: strog kritik, sodnik; ocenjevalci so bili zelo strogi / stroga merila; stroga etična načela
2. ki ne dovoljuje nobene izjeme, nobenega odstopanja: strog predpis, zakon; stroga prepoved kajenja; navodila so zelo stroga / v razredu je vzdrževal strog red; strog ukaz / zdravnik mu je predpisal strogo dieto / od nje so zahtevali strogo diskretnost, molčečnost
3. ki vsebuje, izraža neprizanesljiv, neizprosen odnos: strog izbor člankov; uvesti strog nadzor nad čim; doletela ga je stroga kritika; znan je po strogem ocenjevanju / dobil je strog opomin; tako dejanje zasluži najstrožjo grajo, kazen; strogo ravnanje s prestopniki
4. ekspr. ki se pretirano dosledno, načelno zavzema za kaj: uvršča se med stroge častilce moderne umetnosti; strog republikanec, vegetarijanec
5. nav. ekspr. ki se pojavlja v zelo izraziti obliki: stroga omejenost, razdeljenost področij / stroga doslednost, natančnost; po strogi logiki bi stvar drugače razložili / to je že stroga znanost / klasicistično strog princip zgradbe; stroge sistematske oblike; stroge zakonitosti razvoja / hiše, stvari so stale v strogem redu
6. knjiž. oblikovan preprosto, brez olepšav: v kotu je stala stroga vojaška postelja; pohištvo v sobi je bilo strogo / stroge tapete notranjosti niso polepšale / bluza z visokim, strogim ovratnikom; stroga pričeska; njena obleka se mu je zdela za to priložnost preveč stroga
● knjiž. občudoval je njeno strogo lepoto pravilno, klasično
7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: povsod je zavladala stroga tišina / vojska je v strogi pripravljenosti / razumeti kaj v strogem pomenu besede / publ. stanuje v strogem središču (mesta)
♦ rel. strogi post post, pri katerem se ne sme uživati mesa in se sme le enkrat na dan do sitega najesti
    strógo stil. strogó prisl.:
    strogo gledati, govoriti; strogo ločiti med prijateljstvom in hinavščino; sodil je strogo, a pravično; strogo upoštevati predpise, roke; glas mu zveni strogo; hodil je v strogo krojeni obleki; strogo objektivno mnenje; to je strogo prepovedano
    ♦     pravn. strogo zaupno kot pripis na dopisu, dokumentu oznaka, da se smejo z vsebino dopisa, dokumenta seznaniti le določeni ljudje
SSKJ²
strogoréden -dna -o prid. (ẹ̄)
knjiž. ki se strogo drži reda: strogoreden človek / strogoredni predpisi; obtoževati koga s stališča strogoredne morale
SSKJ²
strogorédnost -i ž (ẹ̄)
knjiž. lastnost človeka, ki se strogo drži reda: navaditi se vojaške strogorednosti
SSKJ²
strogóst tudi strógost -i ž (ọ̑; ọ̄)
lastnost, značilnost strogega: bala se je očetove strogosti; neizprosna, nepopustljiva strogost / nravna strogost / z vso strogostjo je nadzoroval otroka pri učenju / strogost pravil, zakonov
SSKJ²
strohljív -a -o prid. (ī í)
ki strohni: strohljiv les; strohljivo truplo
SSKJ²
strohnéti -ím dov. (ẹ́ í)
razpasti, razkrojiti se zlasti zaradi delovanja vlage: les strohni; na zemlji deske hitro strohnijo; truplo strohni v grobu
● slabš. v tem kraju bo še strohnel duševno otopel, postal nedejaven
    strohnèl in strohnél -éla -o:
    strohnela obleka; strohnelo truplo
    strohnjèn -êna -o:
    strohnjene kosti; strohnjeno deblo
SSKJ²
stròj1 strôja m (ȍ ó)
1. mehanična naprava, navadno kovinska, iz gibljivih in negibljivih delov, ki s pretvarjanjem energije omogoča, olajšuje, opravlja delo: stroji brnijo, ropotajo; stroj stoji, teče; izključiti, pognati, ustaviti stroj; namestiti, razdreti, sestaviti stroj; obdelovati s strojem; avtomatski, enostaven, kompliciran stroj; moderni, zastareli stroji; sestavni deli stroja; izkoriščenost strojev; tovarna strojev; delati kot stroj brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično / dela pri stroju / brusilni, drobilni, vrtalni stroj; gradbeni, poljedelski stroji; knjigoveški, tiskarski stroji; pisalni, razmnoževalni stroj; pletilni, tkalni stroj; pralni stroj; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih računskih operacij; šivalni stroj; stroj za asfaltiranje; stroj za pomivanje steklenic / narediti na stroj
2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: on je stroj, ne pa človek; razmere so iz njih naredile stroje
3. publ. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: je eden odločilnih mož v političnem stroju države; mobilizirali so ves propagandni stroj; imajo učinkovit strankarski stroj; upravni stroj
4. ekspr. avtomobil, zlasti boljši: imeniten stroj ima
● publ. v bitki so vrgli iz stroja veliko sovražnikovih vojakov onesposobili; peklenski stroj z razstrelivom napolnjen predmet, ki eksplodira ob določenem času; voj. žarg. pohodni, strelski stroj postroj
♦ les. lupilni, luščilni stroj za izdelovanje furnirja; mont. izvažalni stroj; navt. krmilni stroj ki premika krmilni mehanizem; ped. učni stroj mehanska, električna ali elektronska naprava, ki podaja učno snov in preverja znanje, usmerja učenje, pomaga pri pridobivanju raznih psihofizičnih spretnosti; ptt frankirni stroj priprava za žigosanje z žigom, ki nadomešča znamko; rač. prevajalni stroj nekdaj računalnik, programiran zlasti za prevajanje naravnih jezikov; strojn. batni stroj; delovni stroj ki ga žene pogonski stroj ali sila mišic in opravlja delo; parni stroj pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; pogonski stroj ki spreminja energijo v mehansko delo; rezkalni stroj; teh. obremenjevati stroj; preračunati stroj z računanjem ugotoviti glavne mere, tipične lastnosti stroja, naprave glede na določene tehnične ali ekonomske zahteve; agregatni stroji; etiketirni stroj za opremljanje z etiketami; kovalni stroj za avtomatizirano kovanje drobnih izdelkov; tandemski stroj nekdaj parni stroj z dvema valjema, nameščenima drug za drugim na skupni batnici; tekst. kosmatilni stroj za kosmatenje tkanine, pletenine; koton stroj za izdelovanje pletenin po kroju; tisk. cilindrični stroj z valjastim tiskalom; jedkalni stroj za jedkanje klišejev; ofsetni stroj; rotacijski stroj tiskarski stroj za hitro tiskanje v visokih nakladah; stavni stroj na katerem se izdeluje stavek za tiskanje; usnj. golilni stroj za odstranjevanje dlake ali volne z živalskih kož; raztegovalni stroj za raztegovanje usnja
SSKJ²
stròj2 strôja m, mest. ed. tudi stróju (ȍ ó)
usnj. strojenje: dati kože v stroj
SSKJ²
strojár -ja m (á)
kdor se poklicno ukvarja s strojenjem: odnesti kože k strojarju / strojar kož
SSKJ²
strojaríja -e ž (ȋ)
star. strojarna1: iz strojarije je prihajal smrad po strojilih / izučiti se strojarije strojarske obrti
SSKJ²
strojárna1 -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za strojenje: prinesti kože v strojarno
SSKJ²
strojárna2 -e ž (ȃ)
knjiž. prostor ali stavba, kjer so nameščeni stroji; strojnica: hrup v ladijski strojarni
SSKJ²
strojárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na strojarje ali strojarstvo: strojarska delavnica, obrt
♦ tekst. strojarska volna manjvredna volna, dobljena pri strojenju ovčjih kož
SSKJ²
strojárstvo -a s (ȃ)
strojarska obrt: ukvarjati se s strojarstvom; usnjarstvo in strojarstvo
SSKJ²
strôjček -čka m (ō)
manjšalnica od stroj: strojček se je pokvaril / pokositi travo s strojčkom / brusilni, vrtalni strojček; strojček za rezanje mesa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
strojegrádnja -e ž (ā)
dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem strojev, strojnih naprav: razvoj strojegradnje
SSKJ²
strôjen -jna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na stroj: popraviti pokvarjen strojni del / strojna industrija / strojna molža; strojna obdelava kovin, lesa; strojno pletenje, tkanje; strojno pranje perila / strojne čipke; ročno in strojno delo / uporabljati strojne naprave; publ. zastarela strojna oprema stroji / strojni inženir, tehnik; strojni ključavničar ključavničar, ki zna ravnati s stroji za obdelavo kovin; strojni stavec / strojno olje olje za mazanje strojev, ležajev / pog. strojna fakulteta fakulteta za strojništvo
♦ grad. strojni nabijač; navt. strojni brzojav priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico; strojna služba služba pri glavnih in pomožnih strojih na ladji; ptt strojni žig poštni žig, odtisnjen na znamko s strojem za žigosanje; rač. strojna oprema strojne naprave in elementi, ki sestavljajo računalnik; strojn. strojni elementi deli, ki se v enaki ali podobni obliki rabijo pri izdelavi različnih strojev, naprav; strojno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča mehanično; tisk. strojni stavek
    strôjno prisl.:
    strojno brusiti, obdelovati; strojno šivane čipke
    ♦     teh. strojno gnana naprava
SSKJ²
strojênje tudi strójenje -a s (é; ọ́)
glagolnik od strojiti: ukvarjati se s strojenjem / strojenje živalskih kož, krzna / kromovo strojenje z raztopino kromovega bazičnega sulfata; mineralno strojenje z mineralnimi solmi
SSKJ²
strojepís -a m (ȋ)
tipkanje: obvladati strojepis / poučevati strojepis strojepisje
SSKJ²
strojepísec -sca m (ȋ)
kdor poklicno piše na pisalni stroj: spreten strojepisec; stenograf in strojepisec
SSKJ²
strojepísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na strojepisje: metodika strojepisnega pouka; strojepisni tečaj / naredila je veliko strojepisnih napak tipkarskih / strojepisna miza, mizica
SSKJ²
strojepísje -a s (ȋ)
nauk o pisanju na pisalni stroj: poučevati strojepisje; ima tečaj iz strojepisja
// tipkanje: v popoldanskem času se ukvarja s strojepisjem / desetprstno, slepo strojepisje
SSKJ²
strojepíska -e ž (ȋ)
ženska, ki poklicno piše na pisalni stroj: izurjena strojepiska; v pisarni so zaposlili še dve strojepiski
SSKJ²
strojepísnica -e ž (ȋ)
prostor za pisanje na pisalni stroj: opremiti strojepisnico z novim pohištvom; poročilo je odnesel v strojepisnico
SSKJ²
strojeslôvje -a s (ȏ)
veda o strojih: ukvarjati se s strojeslovjem / izpit iz strojeslovja
SSKJ²
strôjev -a -o (ó)
pridevnik od stroj: mazati strojeve dele
SSKJ²
strojevódja -e tudi -a m (ọ̑)
kdor upravlja, vodi lokomotivo: strojevodja je preizkušal zaviranje lokomotive; obvestiti strojevodjo o oviri na progi
// kdor upravlja, vodi kak stroj sploh: strojevodja papirnega stroja; strojevodja na ladji
SSKJ²
strojevódski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na strojevodje: strojevodska kabina / opraviti strojevodski izpit
SSKJ²
strojílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na strojenje: strojilne snovi / strojilni postopek / strojilni sod valjasta posoda, v kateri se pri strojenju mešajo kože; strojilna flota, juha
SSKJ²
strojílnica -e ž (ȋ)
delavnica, obrat za strojenje: v usnjarni so povečali strojilnico
SSKJ²
strojílo -a s (í)
usnj. rastlinska ali sintetična snov, ki predela surovo živalsko kožo v usnje: izdelovati strojila; pridobivati strojilo iz lubja; obdelovati kože s strojili / kromovo strojilo raztopina kromovega bazičnega sulfata; mineralno strojilo za mineralno strojenje; rastlinsko strojilo
SSKJ²
strójiti1 -im nedov. (ọ̄)
nar. koroško praznovati: na ta dan so kmetje strojili in živina počivala
SSKJ²
strojíti2 -ím tudi strojíti strójim nedov. (ī í; ī ọ́)
usnj. obdelovati surovo živalsko kožo s strojili: strojiti kožo; strojiti z rastlinskimi strojili / strojiti usnje / strojiti na irh
● ekspr. doma so mu večkrat strojili kožo ga tepli
    strojèn -êna -o tudi strójen -a -o:
    strojena koža; strojeno usnje; strojen s čreslom
SSKJ²
strôjnica in strójnica -e ž (ȏ; ọ̑)
1. avtomatsko orožje z dolgo cevjo, ki strelja zlasti v rafalih: obstreljevati, streljati s strojnico / ekspr. strojnica je vso noč drdrala, lajala
♦ voj. lahka, težka strojnica
2. prostor ali stavba, kjer so nameščeni stroji: dela v strojnici; ladijska strojnica; strojnica elektrarne
SSKJ²
strôjničar in strójničar -ja m (ȏ; ọ̑)
vojak, izurjen za ravnanje s strojnico: strojničar in njegov pomočnik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
strôjničen in strójničen -čna -o prid. (ȏ; ọ̑)
nanašajoč se na strojnica 1: strojnični naboj; strojnična cev / strojnični rafal; od daleč je bilo slišati strojnično streljanje
♦ voj. strojnični ogenj; strojnično gnezdo utrjen in maskiran položaj za strojnico in vojake
SSKJ²
strôjnik in strójnik -a m (ȏ; ọ̑)
kdor dela s pogonskimi ali delovnimi stroji: strojnik na ladji, žerjavu / gradbeni, kmetijski, rudarski strojnik / pog. sestanek strojnikov drugega letnika slušateljev fakultete za strojništvo
♦ navt. pomorski strojnik čin v trgovski mornarici za častnika stroja ali nosilec tega čina; strojnik dolge plovbe
SSKJ²
strôjniški in strójniški -a -o prid. (ȏ; ọ̑)
nanašajoč se na strojnike ali strojništvo: razvoj strojniške stroke / strojniški poklic
♦ voj. strojniško gnezdo utrjen in maskiran položaj za strojnico in vojake
SSKJ²
strôjništvo in strójništvo -a s (ȏ; ọ̑)
dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem, vzdrževanjem strojev, strojnih naprav: dosežki v strojništvu / kmetijsko, rudarsko strojništvo
// veda o tej dejavnosti: študirati strojništvo / fakulteta za strojništvo
SSKJ²
stròk strôka m (ȍ ó)
1. podolgovat plod z več semeni, obdanimi z luščino: stroki se debelijo, zorijo; grahov, fižolov strok; kratki, ploščati, široki stroki; poln, prazen strok; stroki leče
2. vsak od delov česnove glavice: razdeliti česen na stroke / olupiti, streti strok česna
3. nar. (koruzni) storž: potrgati s koruze stroke
SSKJ²
stróka -e ž (ọ́)
navadno s prilastkom posamezna gospodarska dejavnost, znanstvena panoga: te stroke so med seboj povezane; dobro obvlada stroko; že dolgo ne dela več v svoji stroki; čevljarska, grafična, kovaška stroka; ima diplomo frizerske stroke / po stroki je klasični filolog po izobrazbi / ekspr. v svoji stroki je pravi mojster v svojem poklicu
● pog. ta je od stroke jo obvlada, se spozna nanjo
SSKJ²
strôkec -kca m (ō)
manjšalnica od strok: strokci so se sušili in pokali / v juho je dala strokec česna
SSKJ²
strokôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na strokovnjake ali stroko: pomagati s strokovnimi nasveti; ima bogate strokovne izkušnje; dati, napisati strokovno oceno; opravljati strokovno delo; strokovno mnenje / predvajati poučne, strokovne filme; strokovni izrazi; strokovna literatura / prirejati strokovne tečaje; strokovna izobrazba, kvalifikacija; strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje / strokovno društvo, združenje; pravniško strokovno glasilo / tekmovalce je ocenjevala strokovna komisija / strokovni delavec, sodelavec
♦ šol. strokovni izpit izpit, s katerim se dokaže strokovna usposobljenost za določen poklic; strokovna šola šola, ki usposablja učence za delo v določeni stroki
    strokôvno 
    1. prislov od strokoven: strokovno se izpopolniti, usposobiti; strokovno oceniti; strokovno neoporečen način dela; strokovno utemeljena zahteva
    2. dobro, kvalitetno: to delo je opravljeno zelo strokovno; strokovno narejena električna napeljava
SSKJ²
strokôvničar -ja m (ȏ)
do 1945 član strokovne organizacije, ki si prizadeva zlasti za izboljšanje delovnih in materialnih razmer delavcev:
SSKJ²
strokovnják -a m (á)
kdor kako stroko (dobro) obvlada, se spozna nanjo: vprašati strokovnjaka za mnenje; kmetijski, pravni strokovnjak; delo vodijo priznani strokovnjaki; strokovnjak za jezikoslovje, za gospodarska vprašanja; posvetovanje strokovnjakov iz prakse
// ekspr. dober poznavalec česa: fant je pravi strokovnjak za avtomobile / iron. ti si pa strokovnjak v poznavanju ljudi
SSKJ²
strokovnjákar -ja m (ȃ)
slabš. kdor s svojim ravnanjem kaže navidezno, pretirano strokovnost: preveč je zaupal temu strokovnjakarju, zdaj je pa vse narobe
SSKJ²
strokovnjákarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na strokovnjakarje ali strokovnjakarstvo: strokovnjakarski odnos do dela / poročila so preveč strokovnjakarska in zato nerazumljiva
SSKJ²
strokovnjákarstvo -a s (ȃ)
slabš. ravnanje, s katerim se kaže navidezna, pretirana strokovnost: iz rezultatov njegovega dela se čuti samo strokovnjakarstvo; ozko strokovnjakarstvo mu je tuje
SSKJ²
strokovnjákinja -e ž (á)
ženska, ki kako stroko (dobro) obvlada, se spozna nanjo: vprašati strokovnjakinjo za mnenje; mednarodno priznana strokovnjakinja
SSKJ²
strokovnjáški -a -o prid. (á)
1. nav. ekspr. tak kot pri strokovnjakih: s strokovnjaškim pogledom je ogledoval novi motor / povedal je nekaj strokovnjaških besed o umetnosti
2. knjiž. strokoven: strokovnjaški sestanek
    strokovnjáško prisl.:
    strokovnjaško ocenjevati; strokovnjaško opravljeno delo
SSKJ²
strokovnjáštvo -a s (ȃ)
1. ekspr. ravnanje, s katerim se kaže navidezna, pretirana strokovnost: ogibati se strokovnjaštva
2. knjiž. strokovnost: pridobiti si strokovnjaštvo z večletno prakso
SSKJ²
strokôvnost -i ž (ō)
kar se pridobi z izobraževanjem navadno za določeno stroko: preverjati, zahtevati strokovnost za določen poklic; stopnja strokovnosti; prošnji je treba priložiti dokazila o strokovnosti / zagotoviti primerno strokovnost dela / zaradi njegove strokovnosti ga sodelavci zelo spoštujejo izobraženosti, razgledanosti
SSKJ²
strokovnošólski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na strokovno šolo: strokovnošolski učbeniki / strokovnošolska izobrazba
SSKJ²
stróncij -a m (ọ́)
kem. mehka lahka kovina srebrno bele barve, element Sr: radioaktivni stroncij; izotopi stroncija; kopičenje, vsebnost stroncija; simbol, znak za stroncij
SSKJ²
stròp strôpa m, mest. ed. tudi strópu (ȍ ó)
vsak od delov stavbe, ki omejuje, zapira prostor, prostore od zgoraj: strop se je udrl; narediti nove strope; omara sega do stropa; pod stropom visi lep lestenec; betonski, leseni stropi; debel, masiven strop; obokan, raven strop; odprtina v stropu / izravnati, obložiti strop; poslikan strop; sajast, zakajen strop; beljenje stropa / soba z nizkim, visokim stropom; pren., knjiž. gorovje se dotika nebesnega stropa
// navadno s prilastkom kar kaj omejuje, zapira od zgoraj sploh: podpreti strop v rudniku; ostanki jamskega stropa; strop kabine
● ekspr. vročina je napolnila hišo do stropa vso hišo; ekspr. če bi jaz to dobila, bi skakala, skočila do stropa bi bila zelo vesela; ekspr. ta človek je visok do stropa je zelo visoke postave; molčal je in gledal v strop z izrazom je kazal nezanimanje, neprizadetost; zastar. hiša z dvema stropoma nadstropjema
♦ arhit. kasetirani strop z navadno pravokotno poglobljenimi polji; rebrasti z redkimi, rebričasti strop z gostimi nosilnimi rebri; grad. obešeni strop pod stropom nameščena lahka obloga za prikritje inštalacijske napeljave ali za znižanje prostora; teh. nosilni strop
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
strôpen -pna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na strop: odkrušil se je stropni omet; stropni tramovi; stropne deske; stropna napeljava / stropna luč, svetilka / stropni nosilni elementi; ob potresu je bila poškodovana tudi stropna konstrukcija; stropna opeka
♦ um. stropna rozeta reliefna podoba stiliziranega cveta na stropu
SSKJ²
stropník in strópnik -a m (í; ọ̑)
navadno vodoraven tram, ki nosi, drži strop: podpreti stropnik s stebrom; pribiti deske na stropnike / lesen, železen stropnik v rudniku
SSKJ²
stropnják -a m (á)
grad. stropna opeka: strešniki in stropnjaki
SSKJ²
stropôvje -a s (ȏ)
več stropov, stropi: stropovje se je udrlo; leseno stropovje
SSKJ²
strosíti in strósiti -im dov., stróšen (ī ọ́) star.
1. stresti: strositi moko v vrečo / strositi hruške z drevesa
2. raztrositi: strositi gnoj po njivi
SSKJ²
stróšek -ška m (ọ̑)
nav. mn. v denarju izražena poraba, raba česa: stroški so se zmanjšali; stroški znašajo tisoč evrov; stroške sta si delila; stroške bo krilo, prevzelo podjetje; obračunati, plačati, poravnati stroške; publ. stroške selitve nosi stanovalec sam; povrnili so mu samo dejanske stroške; visoki stroški prevoza; stroški zdravljenja; predračun stroškov / pogreb na državne stroške / gradbeni, tiskarski stroški; nabavni, nakupni, poslovni, proizvodni, reprezentančni stroški / ne delaj si stroškov; to je povezano z velikimi stroški to veliko stane
♦ adm. potni stroški za določeno službeno potovanje; ekon. materialni stroški vrednost pri delu uporabljenega materiala, energije in porabljenih storitev; odvisni stroški v zvezi z nabavo, prevozom, skladiščenjem blaga; splošni stroški stroški poslovanja delovne organizacije, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo; tekoči stroški; fin. konto stroškov; pravn. izvršilni stroški; neizterljivost stroškov kazenskega postopka
// v zvezi na stroške izraža, da dolžni znesek plača oseba, kot jo določa prilastek: to gre na moje stroške; dela na njegove stroške; tja je šel na svoje stroške; živeti na stroške občine
● ekspr. smejali so se na njegove stroške na njegov račun
SSKJ²
stroškôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na strošek: stroškovni obračun
♦ ekon. stroškovna cena cena, zasnovana na znanih stroških; stroškovno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se knjižijo stroški po organizacijskih enotah in proizvodih, storitvah; stroškovno računovodstvo računovodstvo, pri katerem se ugotavljajo in analizirajo načrtovani ali doseženi stroški po organizacijskih enotah in proizvodih, storitvah; fin. stroškovni nosilec proizvod, storitev, v zvezi s katero se stroški pojavljajo in so nanjo razdeljeni; pravn. stroškovna tožba tožba za izterjavo stroškov
SSKJ²
stroškôvnik -a m (ȏ)
seznam, popis stroškov: sestaviti stroškovnik / predložiti, voditi stroškovnik / ekspr. njegov stroškovnik je bil ta mesec zelo velik vsota stroškov, stroški
♦ pravn. honorar odvetniku za pravno zastopstvo in s tem povezani administrativni stroški
SSKJ²
stŕpati -am dov. (r̄)
nav. ekspr. s silo, tlačenjem spraviti kam: strpati prtljago v kovček / vse učence so strpali v dva razreda; vsi so se strpali v en prostor
● ekspr. vse hoče strpati v isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi
SSKJ²
stŕpen -pna -o prid., stŕpnejši (ŕ r̄)
ki dopušča o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor: strpen človek, politik; biti strpen do drugače mislečih ljudi; v ravnanju s podrejenimi se je pokazal dovolj strpnega / njegova sodba je strpna; zagovarjati strpno stališče / imeti strpen odnos do ljudi, pojavov
    stŕpno prisl.:
    strpno presojati; strpno se vesti
SSKJ²
strpéti -ím dov., tudi stŕpel (ẹ́ í)
1. navadno z nikalnico imeti sposobnost vztrajati, biti kje dalj časa: do večera ne bo strpel; niti minute ne strpi na mestu, pri miru; ne more strpeti v sobi / ne strpi pri knjigi; ni mogel strpeti, da ga ne bi vprašal / star., s smiselnim osebkom v rodilniku ni ga strpelo doma
2. star. potrpeti: strpi z njim, se bo že poboljšal / vse vam povem, samo malo strpite; samo trenutek se še strpi
● star. zaradi bolezni ne strpi nobenega človeka ne prenaša, ne trpi; prim. iztrpeti, strpljen
SSKJ²
strpínčiti -im tudi iztrpínčiti -im dov. (í ȋ)
s trpinčenjem izčrpati, oslabiti: zapornike so strpinčili; strpinčiti se s težkim delom / strpinčiti telo
    strpínčen tudi iztrpínčen -a -o:
    strpinčeni obrazi otrok; bil je suh in strpinčen; strpinčen od težkega dela
SSKJ²
strpljèn -êna -o prid. (ȅ é)
ekspr. telesno izčrpan, zlasti zaradi napornega dela: bil je suh in strpljen; strpljene matere; strpljen od hude bolezni / strpljen obraz; prim. iztrpeti, strpeti
SSKJ²
strpljênje -a s (é)
star. strpnost: med njima ni bilo ne prijateljstva niti strpljenja / stari ljudje nimajo strpljenja potrpljenja
SSKJ²
strpljív -a -o prid. (ī í) star.
1. strpen: strpljiv človek; biti strpljiv do drugih
2. potrpežljiv: strpljivi gostje
    strpljívo prisl.:
    strpljivo čakati
SSKJ²
strpljívost -i ž (í) star.
1. strpnost: narodnostna, verska strpljivost
2. potrpljenje: minila ga je vsa strpljivost
SSKJ²
stŕpnež -a m (ȓ)
ekspr. strpen človek: pokazal se je strpneža
SSKJ²
stŕpnost -i ž (ŕ)
lastnost strpnega človeka: pokazati strpnost; cenili so njegovo strpnost do nasprotnikov / strpnost v vzgoji / narodnostna, rasna, verska strpnost
SSKJ²
strpoléti -ím dov. (ẹ́ í)
zastar. zgoreti z močnim plamenom: s slamo krita koča je kar strpolela
SSKJ²
stršáti -ím nedov. (á í)
knjiž. štrleti: lasje mu stršijo pokonci
    stršèč -éča -e:
    stršeči lasje; kamela s stršečo grbo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stŕtje -a s (ȓ)
glagolnik od streti: strtje kosti / strtje odpora
SSKJ²
stŕtost -i ž (ȓ)
stanje strtega človeka: trudil se je, da ne bi opazili njegove strtosti in nemoči
SSKJ²
strudíti in strúditi -im dov. (ī ú ū)
zastar. utruditi: hoja ga je strudila; pri delu se je strudil
SSKJ²
strúg -a m (ȗ) nar.
1. strm gorski žleb: skalnata pobočja z razritimi strugi; vzpenjati se po strugih proti vrhu / strugi v Alpah
2. strgalo: s strugom strgati smolo z debla / s strugom ostružiti coklo z zakrivljenim nožem
SSKJ²
strúga -e ž (ú)
podolgovata naravna ali umetna vdolbina na zemeljski površini, po kateri teče voda: struga se na tem mestu zoži; poglobiti strugo; reka spreminja, si utira strugo; globoka, plitva, suha struga; struga hudournika / rečna, vodna struga; struga Save, Soče; pren. življenje teče po svoji strugi; struga časa
● ekspr. tudi to je obrnil v svoje struge v svojo korist; ekspr. pogovor je speljala v drugo strugo začela je govoriti o drugih stvareh
♦ alp. ledeniška struga naravna vdolbina, po kateri se pomika ledenik
SSKJ²
strugáč -a m (á)
star. strugar: bil je zaposlen kot strugač
SSKJ²
strugáča -e ž (á)
star. strgalo: s strugačo odstranjevati lubje z debla
SSKJ²
strugálen -lna -o prid. (ȃ)
usnj. ki se uporablja za struganje: strugalni nož, stroj
SSKJ²
strugálnica -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za struganje: dela v strugalnici
SSKJ²
strugálnik -a m (ȃ)
star. oblič, skobljič: na steni so visele žage in strugalniki
SSKJ²
strugálo -a s (á)
1. strgalo: s strugalom strgati rjo s pločevine
2. les. strugarsko dleto: s strugalom oblikovati mizno nogo
SSKJ²
strúganje -a s (ū)
glagolnik od strugati: struganje parketa / struganje miznih nog
SSKJ²
strugár -ja m (á)
delavec, ki struga: strugar v usnjarni / kovinski, lesni strugar
SSKJ²
strugárna -e ž (ȃ)
strugalnica: delavec v strugarni
SSKJ²
strugárnica -e ž (ȃ)
zastar. strugalnica: dela v strugarnici
SSKJ²
strugárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na strugarje ali strugarstvo: strugarska delavnica / strugarsko dleto; strugarsko orodje / strugarski in rezbarski izdelki
SSKJ²
strugárstvo -a s (ȃ)
dejavnost, ki se ukvarja s struganjem, struženjem: strugarstvo in rezbarstvo / kovinsko strugarstvo
SSKJ²
strúgati -am nedov. (ū)
1. z odrezovanjem tankih plasti delati gladko, ravno: strugati doge, parket
// z odrezovanjem tankih plasti delati, oblikovati: strugati kroglo; piliti in strugati; pren. ledenik struga dolino
2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strugati barvo z vrat; strugati blato s čevljev
♦ usnj. strugati kože tanjšati jih s strugalnim strojem
    strugajóč -a -e:
    ribe je čistil, strugajoč jih z nožem od repa proti glavi
    strúgan -a -o:
    strugane palice
SSKJ²
strúgica -e ž (ú)
manjšalnica od struga: studenčnica si je izkopala strugico; strugica potoka
SSKJ²
strúglja -e ž (ȗ)
star. strgalo: s strugljo ostrgati lubje z drevesa / sodarske struglje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
strugotína -e ž (í)
nav. mn. kar odpade pri struganju: strugotine kož
SSKJ²
strúja -e ž (ú) knjiž.
1. tok vode, zraka: sredi reke je struja najmočnejša; zavela je hladna struja / morska, rečna struja; zračna struja; pren. struja našega življenja
2. s prilastkom literarna, politična smer: v evropski miselnosti so se pojavile različne struje; konservativna struja / filozofska, literarna, politična struja
SSKJ²
strújanje -a s (ū)
glagolnik od strujati: strujanje reke; skrbeti za čim boljše strujanje zraka v spalnicah / prikazal je idejna strujanja tistega časa
SSKJ²
strújar -ja m (ȗ)
knjiž. pripadnik literarne, politične smeri: moderni strujarji; strujarji in strankarji
SSKJ²
strújarski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na strujarje: strujarske težnje / strujarsko glasilo
SSKJ²
strújarstvo -a s (ȗ)
knjiž. pripadnost literarni, politični smeri: kot pripovednik se je dvignil nad strujarstvo / predstavnik modernega glasbenega, literarnega strujarstva
SSKJ²
strújati -am nedov. (ū)
knjiž. teči, pretakati se: ob razvalinah je strujala reka; tu struja zrak navzgor / v žilah struja kri
    strujajóč -a -e:
    strujajoč zrak
SSKJ²
strújen -jna -o prid. (ȗ)
navt., v zvezi strujno sidro sidro, ki zasidrani ladji preprečuje, da bi zaradi vetra, morskih tokov spremenila smer:
SSKJ²
strújenje -a s (ū)
glagolnik od strujiti: strujenje vode, zraka / strujenje mišljenja
SSKJ²
strújiti -im nedov. (ú ȗ)
knjiž. teči, pretakati se: po dolini struji potok; proučevati, kako struji zrak v jami / po žilah struji kri
● knjiž. okrog njih je strujilo bujno življenje je bilo
SSKJ²
struktúra -e ž (ȗ)
1. kar je določeno z razporeditvijo elementov, razmerji med elementi, ki sestavljajo kako snov, predmet; zgradba, sestava: struktura kamnine, lesa, vlakna / struktura organa, telesa / struktura tal / grudičasta, plastnata, zrnata struktura / urbanistična struktura mesta, pokrajine
// kar je določeno z odnosi, razmerji med elementi, ki sestavljajo celoto: spremeniti strukturo družbe, gospodarstva, izvoza; struktura organizacije, podjetja, sistema / čustvena, duševna, idejna struktura koga; poklicna, starostna struktura prebivalstva
2. publ. celota, sestavljena iz medsebojno povezanih, odvisnih elementov: vse te naprave sestavljajo zapleteno strukturo, ki jo nadzoruje računalnik / zavest je psihična struktura / vodilne strukture vodilni ljudje, vodilne organizacije
♦ agr. struktura poljščin razmerje med površinami, zasejanimi z različnimi poljščinami; ekon. struktura cene; struktura kapitala razmerje med osnovnim in obratnim ali med konstantnim in variabilnim kapitalom; jezikosl. stavčna struktura; kem. struktura atomov, molekul, spojin; mat. matematične strukture množica, v kateri so definirane matematične relacije med njenimi elementi; meteor. struktura atmosfere razporeditev posameznih plasti zraka z različnimi lastnostmi; min. kristalna struktura; nitasta struktura rudnine; petr. struktura razmerje med velikostjo zrn v kamnini; porfirska struktura andezita; rač. podatkovna struktura
SSKJ²
strukturálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na strukturo: strukturalne razlike, zakonitosti; strukturalne reforme, spremembe / strukturalna analiza jezika, pripovedništva
♦ jezikosl. strukturalna lingvistika jezikoslovje, ki se ukvarja s proučevanjem notranje zgradbe jezika glede na fonološki, slovnični in leksikalni sistem
    strukturálno prisl.:
    biti strukturalno odvisen
SSKJ²
strukturalíst -a m (ȋ)
predstavnik strukturalizma: strukturalisti in formalisti
SSKJ²
strukturalístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na strukturaliste ali strukturalizem: strukturalistična teorija / strukturalistična metoda
SSKJ²
strukturalízem -zma m (ī)
metodološka smer, ki proučuje predmete, pojave kot elemente struktur: uporabljati strukturalizem / filozofija strukturalizma
SSKJ²
struktúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na strukturo: strukturni elementi; strukturne značilnosti / strukturna kriza; strukturne spremembe na vasi / strukturna analiza, razlaga pesmi
♦ biol., kem. strukturne beljakovine beljakovine, ki dajejo celici značilno obliko in strukturo; kem. strukturna formula formula, ki podaja poleg elementov v spojini in njihovega razmerja tudi število valenc in razporeditev atomov v molekuli; psih. strukturna psihologija psihološka smer, po kateri je zavest struktura, sestavljena iz psihičnih elementov; soc. strukturne kategorije prebivalstva kategorije prebivalstva glede na določene lastnosti, spol, starost, poklic, izobrazbo; zool. strukturne barve perja kovinske barve perja, nastale zaradi odboja svetlobe
    struktúrno prisl.:
    strukturno razlagati pojave
SSKJ²
strukturíranje -a s (ȋ)
glagolnik od strukturirati: strukturiranje ploskev / strukturiranje družbe
SSKJ²
strukturíranost -i ž (ȋ)
publ. značilnost strukturiranega: socialna strukturiranost družbe / strukturiranost umetnine
SSKJ²
strukturírati -am dov. in nedov. (ȋ)
publ. z medsebojno povezavo določenih enot sestavin zgraditi, ustvariti strukturo: strukturirati odnose, pojme / strukturirati gledališko predstavo; strukturirati stavke / strukturirati v sistem strukturno povezati, urediti
// sestavljati, določati kaj kot strukturo: televizija veliki večini ljudi strukturira dan / ta simbol strukturira dogodke romana
    strukturíran -a -o:
    strukturirani odnosi; besedilo je strukturirano estetsko
SSKJ²
struktúrnost -i ž (ȗ)
značilnost strukturnega: strukturnost postopka / publ. načelo strukturnosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
strúma -e ž (ū)
med. bolezensko povečana žleza ščitnica, golša: imeti strumo / maligna struma
SSKJ²
strúmen -mna -o prid. (ú ū) knjiž.
1. napet in raven: strumna drža
2. odločen, čvrst: odšla je s strumnimi koraki / pozdravili so ga s strumnim vzklikom / strumni pristaši
♦ šport. strumni korak korakanje z napetimi nogami in udarjanjem ob tla
    strúmno prisl.:
    strumno se držati; strumno korakati; strumno odgovoriti
SSKJ²
strúmnost -i ž (ú)
knjiž. lastnost, značilnost strumnega: strumnost drže / vojaška strumnost
SSKJ²
strúna -e ž (ú)
1. svilena, kovinska, plastična nit pri nekaterih glasbilih: struna brni, se trese; struna poči, se pretrga; napeti, uglasiti strune; vleči z lokom po strunah; razglašena struna; strune harfe, kitare; biti napet kot struna; cesta, ravna kot struna / glasbila na strune, s strunami / ekspr. zna ubirati strune igrati na glasbilo s strunami
2. knjiž., ekspr., s prilastkom lastnost, značilnost koga glede na odzivanje na zunanje dogodke: poznala je strune njegove duše / z oslabljenim pomenom v srcu mu je zazvenela struna ljubezni
● ekspr. v svojih zahtevah je strune prenapel preveč je zahteval; ekspr. brenkati na čustvene strune skušati vplivati na čustva; govoriti čustveno; ekspr. zdaj bomo napeli drugačne strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; ekspr. kadar je koga opozarjal na napake, je težko ubral, zadel pravo struno našel pravi način; ekspr. rad ubere smešno struno rad se pošali, pove kaj smešnega
♦ zool. struna ličinka hrošča pokalice, ki objeda korenine, gomolje poljskih in vrtnih rastlin; hrbtna struna paličasto osno ogrodje brezglavcev in ličink nižjih vretenčarjev
SSKJ²
strúnar -ja m (ȗ)
1. izdelovalec ali prodajalec strun: preživljal se je kot strunar
2. knjiž. kdor igra na glasbilo s strunami: strunar je zaigral in zapel; odmevala je pesem strunarja
♦ zool. strunarji živali, ki imajo vzdolž telesa hrbtno struno, Chordonia
SSKJ²
strúnast -a -o prid. (ú)
1. podoben struni: strunaste kite na rokah so mu drhtele
2. zastar. suh, mršav: strunast konj
SSKJ²
strúnek -nka m (ȗ)
glasb. držalo za strune na pokrovu godal: strunek violine
SSKJ²
strúnjak -a m (ȗ)
nekdaj preprosto glasbilo s struno, strunami: igrati na strunjak
♦ glasb. monokord
SSKJ²
strúnski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na struno: različne strunske debeline
♦ glasb. strunska glasbila
SSKJ²
strúp -a m (ȗ)
1. snov, ki je zaradi svojih (kemičnih) sestavin organizmu zelo škodljiva ali smrtna: strup je začel takoj delovati; v vino mu je dala, stresla strup; nastaviti živali strup; pojesti, spiti strup; umreti zaradi strupa; hud, jedek strup; delovati kot strup / alkohol je za otroka strup; ekspr. dimniki so bruhali v ozračje strupe strupene snovi, pline / bojni strupi; kačji, rastlinski strupi; podganji strup za uničevanje podgan
2. ekspr. kar deluje negativno, notranje uničujoče: v duši se mu je nabiral strup; ima strup v srcu / ta knjiga je zanj pravi strup / z oslabljenim pomenom, z rodilnikom razjeda jo strup dvomov, ljubosumnosti
● ekspr. njegove besede, pripombe so polne strupa so zlobne; ekspr. ne jemlji toliko strupov zdravil
♦ biol. bakterijski strup; farm. krvni, srčni, želodčni, živčni strupi
SSKJ²
strúpar -ja m (ȗ) knjiž.
1. kdor pridobiva, pripravlja strupe: izkušen strupar / vrači in struparji
2. zastrupljevalec: struparja dolgo niso odkrili / besedni, idejni strupar
SSKJ²
strúparica -e ž (ȗ)
ženska, ki pridobiva, pripravlja strupe: struparico so zaprli
SSKJ²
strúpen1 -pna -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na strup: strupne sestavine
♦ anat. strupni zob strupnik; strupna žleza strupnica
2. zastar. strupen2: strupna tekočina
SSKJ²
strupén2 -a -o prid. (ẹ̑)
1. ki vsebuje organizmu zelo škodljive ali smrtne sestavine: strupena snov; te primesi so strupene / pripraviti komu strupen napoj; zrak po industrijskih mestih je pogosto strupen / strupeni deli rastlin; strupene gobe; strupene kače; strupeno želo / strupena puščica
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: strupen mraz; burja je bila strupena / strupena lakota
3. ekspr. hudoben, zloben: to je strupen človek; danes je zelo strupena; biti strupen do koga, nar. na koga / strupen glas, pogled, smeh; strupene besede
● ekspr. biti strupenega jezika biti zelo opravljiv, obrekljiv; ekspr. strupena barva barva, ki učinkuje zelo neprijetno; nar. strupena rosa bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig; glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic; peronospora
    strupéno prisl.:
    strupeno odgovoriti, pogledati; strupeno mrzlo jutro; strupeno rdeča barva
SSKJ²
strupénec -nca m (ẹ̄)
1. knjiž. strupena žival, navadno kača: pičil ga je strupenec
2. ekspr. hudoben, zloben človek: ta strupenec jo je zelo užalil
SSKJ²
strupeníca -e ž (í)
1. knjiž. strupena kača: pičila ga je strupenica / kača strupenica
2. ekspr. hudobna, zlobna ženska: boji se te strupenice
SSKJ²
strupenína -e ž (í)
1. knjiž. strupena snov, strup: učinkovanje strupenine / izločati strupenino
2. star. strupene živali, navadno kače: v gozdu je bilo polno strupenine; škorpijoni in druga strupenina
SSKJ²
strupenjáča -e ž (á)
1. strupena kača: pičila ga je strupenjača; pozna le dve strupenjači, gada in modrasa / kača strupenjača
2. strupena goba: mušnice so strupenjače
3. ekspr. hudobna, zlobna ženska: soseda je prava strupenjača
SSKJ²
strupenják -a m (á)
1. knjiž. strupena žival, navadno kača: pod kamnom je bil strupenjak; pik strupenjakov
2. ekspr. hudoben, zloben človek: boj se tega strupenjaka
SSKJ²
strupénka -e ž (ẹ̄) knjiž.
1. strupena žival, navadno kača: na skalah je bilo več strupenk / krastača strupenka
2. strupena rastlina, navadno goba: odtrgati strupenko; med gobami je bilo nekaj strupenk
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
strupénost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost strupenega: strupenost plinov, snovi / te gobe so znane po svoji strupenosti / ekspr. to se kaže v njegovi strupenosti hudobiji, zlobi / ekspr. strupenost besed, pogledov
SSKJ²
strupénski -a -o prid. (ẹ̑) star.
1. hud, oster: strupenski mraz / čutil je strupenske bolečine
2. hudoben, zloben: to je strupenski fant / njegove strupenske besede / bal se je njenega strupenskega jezika
    strupénsko prisl.:
    strupensko govoriti; strupensko hud mraz
SSKJ²
strupíti -ím nedov. (ī í)
knjiž. zastrupljati: strupiti podgane / strupiti zrak
● star. strupiti mir kaliti; star. s takimi mislimi si je strupil življenje grenil
SSKJ²
strúpnica -e ž (ȗ)
anat. žleza, ki izloča strup: strupnika sta povezana s strupnico; strupnica kače / žleza strupnica
SSKJ²
strúpnik -a m (ȗ)
anat. cevast ali žlebičast zob, skozi katerega pride strup iz strupnice: gad z dvema strupnikoma; strupnik kače / zob strupnik
SSKJ²
strupnína -e ž (ī)
med. strupena snov, nastala v telesu kot posledica bolezni: izločati strupnino; nauk o strupih in strupninah / bakterijske strupnine; strupnina bacilov
SSKJ²
strúžec -žca m (ȗ)
zastar. oblič, skobljič: zgladiti desko s stružcem
SSKJ²
strúžek -žka m (ȗ)
nav. mn., zastar. ostružek, oblanec: kup stružkov pri skobeljniku
SSKJ²
strúžen -žna -o prid. (ū)
nanašajoč se na struženje: stružni nož / stružna hitrost
SSKJ²
strúženje -a s (ú)
glagolnik od stružiti: struženje kovin / struženje lesenih pet / plano, vzdolžno struženje
SSKJ²
strúženka -e ž (ú)
um. grafična tehnika, pri kateri struženje in poliranje hrapave bakrene plošče omogoča prehode iz temnega v svetlo: barvna struženka
// odtis v tej tehniki: razstava struženk
SSKJ²
strúžica -e ž (ú)
star. strugica: stružica potoka
SSKJ²
stružílo -a s (í)
star. strugalo: izgladiti s stružilom
♦ les. rezilo obliča, skobljiča
SSKJ²
strúžiti -im nedov. (ú)
z odrezovanjem tankih plasti delati gladko, ravno: stružiti parket
// teh. s strojnim odrezovanjem tankih plasti oblikovati vrteči se predmet: stružiti keglje, ležaje, vijake; stružiti kovino, les; piliti in stružiti / plano stružiti stružiti ravne ploskve
    strúžen -a -o:
    struženi valji
SSKJ²
strúžnica -e ž (ȗ)
stroj za struženje: obdelati na stružnici; ima delavnico z moderno stružnico / avtomatska, ročna stružnica; kovinska, lesna stružnica
♦ strojn. plana stružnica za struženje ravnih ploskev
SSKJ²
strúžnik -a m (ȗ)
star. strugarsko dleto: premikati stružnik po stružnici
SSKJ²
stŕžek -žka m (ȓ)
1. zool. zelo majhna ptica pevka z rjavkastim kratkim repom, Troglodytes troglodytes: na vrtu poje stržek; sinice in stržki
2. ekspr. droben, majhen človek, navadno otrok: stržek je hitro tekel proti domu
SSKJ²
stržén -a m (ẹ̑)
1. notranji, osrednji del stebla, debla: izrezati stržen; bezgov stržen; stržen koruze, vrtnice; stržen in skorja
2. iz odmrlega tkiva sestavljen osrednji, trdnejši del tvora: iztisniti, potegniti stržen iz tvora / gnojni stržen
3. knjiž. jedro, bistvo: stržen pripovedi, problema / idejni, miselni stržen
4. geogr. najgloblji del rečne struge, nad katerim je tok najhitrejši: stržen reke / vodni stržen
♦ anat. lasni stržen osrednji del lasu z nepopolno poroženelimi celicami; gozd. stržen oglarske kope odprtina v sredini kope v obliki cevi za prižiganje; teh. elektroda s strženom strženska elektroda
SSKJ²
stržénar -ja m (ẹ̑)
agr., navadno v zvezi kapus strženar krmni ohrovt z debelim kocenom: gojiti kapus strženar
SSKJ²
stržénast -a -o prid. (ẹ̑)
ki ima stržen: strženasto steblo
♦ les. strženasta razpoka strženova razpoka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stržénov -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na stržen: strženov obseg
♦ les. strženovi trakovi, žarki trakovi, žarki, ki potekajo radialno od stržena debla k skorji; strženova razpoka razpoka, ki poteka radialno iz stržena debla
SSKJ²
stržénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na stržen: strženski del stebla / strženski problem
♦ les. strženski trakovi, žarki strženovi trakovi, žarki; teh. strženska elektroda elektroda, polnjena z mineralnimi snovmi
SSKJ²
stržiti gl. iztržiti
SSKJ²
stuartski -a -o [stjúartski] prid. (ȗ)
nanašajoč se na kraljevsko rodbino Stuart: stuartska doba
♦ obl. stuartski ovratnik velik stoječ ovratnik pravokotne oblike
SSKJ²
stúd -a m (ȗ)
knjiž. gnus: obšla sta jo groza in stud; stresla se je od studa / s studom se je obrnila od njega
SSKJ²
stúden1 -dna -o prid. (ú ū)
zastar. gnusen: studna krastača / pretvarjajo svoj studni obraz / studne besede
    stúdno prisl.:
    studno namrščiti obraz
SSKJ²
studèn2 -êna -o in studén -a -o prid. (ȅ é; ẹ̑)
zastar. mrzel: studena pijača / napiti se studene vode / studen veter
SSKJ²
studênčar -ja m (ȇ)
knjiž. kopač vodnjakov s talno vodo: studenčarja sta kopala vedno globlje v zemljo; jamar in studenčar
SSKJ²
studênček -čka m (é)
manjšalnica od studenec: iz tal teče bister studenček / prala je na studenčku
● ekspr. iz oči sta se ji udrla studenčka solz začela je jokati
SSKJ²
studênčen -čna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na studenec: studenčna voda
♦ bot. studenčni jetrnjak mah z ženskimi in moškimi spolnimi organi na zgornji strani rastlin, Marchantia polymorpha
    studênčno prisl.:
    studenčno čista resnica
SSKJ²
studênčina -e ž (ē)
star. studenčnica: žejo si je gasil z mrzlo studenčino
SSKJ²
studênčnica -e ž (ȇ)
studenčna voda: piti studenčnico; mrzla studenčnica
SSKJ²
studenčnína -e ž (ī)
zastar. studenčnica: piti studenčnino
SSKJ²
studênec -nca m (é)
1. manjši izvir vode: zaradi suše je studenec usahnil; bister, hladen studenec; žuborenje studenca; misel, čista kot studenec
♦ geogr. arteški studenec ki pod pritiskom privre na dan izpod neprepustnih plasti; presihajoči studenec ki v določenih časovnih presledkih izvira in presiha
// vodni tok tega izvira: postrvi iz studenca; prala je na studencu; pren., knjiž. njegova poezija je poživljajoči studenec
2. ekspr., navadno z rodilnikom kar omogoča, pogojuje nastanek, nastajanje česa; vir1: studenec dohodkov / tu je studenec modrosti; studenci veselja, življenja
3. ekspr., navadno z rodilnikom velika količina česa: vlil se ji je studenec besed
SSKJ²
stúdijski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na studio: studijska oprema / studijski posnetki; studijski program
SSKJ²
stúdio -a m (ú)
1. film., rad. prostor, v katerem se snemajo igralci, nastopajoči: iti iz studia; vsi nastopajoči so že v studiu; film so posneli večinoma v studiu
// ustrezno tehnično opremljeni prostori za snemanje, oddajanje: delati v studiu; studio s sodobno snemalnico / filmski, televizijski, tonski studio / oddaja studio Ljubljana / domači studio v domači hiši, domačem stanovanju za snemanje (glasbe)
2. gled. manjša dvorana za študijske, eksperimentalne predstave: igrati v studiu / gledališki studio
3. atelje: slikati v studiu / fotografski studio
SSKJ²
studiózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. narejen, napisan zelo natančno, strokovno, z veliko študijsko prizadevnostjo: studiozni članki; studiozna spremna beseda knjige / studiozna analiza stanja
// zelo prizadeven: bil je marljiv in studiozen fant
    studiózno prisl.:
    studiozno obdelati probleme
SSKJ²
studióznost -i ž (ọ̑)
knjiž. lastnost, značilnost studioznega: studioznost interpretacije / ocenjevalcu ni mogoče odrekati studioznosti / z veliko studioznostjo opraviti analizo
SSKJ²
studiózus -a m (ọ̑)
zastar. študent, dijak: bil je vzoren studiozus / vseučiliški studiozus
SSKJ²
stúditi se -im se nedov. (ú ȗ)
knjiž., z dajalnikom gnusiti se: gosenica se mi studi / tako življenje se mi studi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
studljív -a -o prid. (ī í)
zastar. gnusen: studljiva žival / studljiv obraz
    studljívo prisl.:
    glas ji je zvenel studljivo
SSKJ²
stúdoma prisl. (ȗ)
zastar. z gnusom, v gnusu: ljudje se studoma obračajo od njega
SSKJ²
stuhtati gl. iztuhtati
SSKJ²
stúliti se -im se dov. (ú ū)
ekspr. zviti se, sključiti se: od strahu se je stulil / stuliti se v dve gubé / ovenelo listje se je stulilo
    stúliti knjiž.
    zviti: stulil je list papirja in naredil cev
    stúljen -a -o:
    stuljeni kostanjevi listi; stuljena postava; čepel je ves stuljen; prisl.: stuljeno se držati
SSKJ²
stúpa -e ž (ū)
v budističnem okolju stavba v obliki kupole ali stolpa, namenjena za verske obrede: mesto je imelo več stup / budistične stupe
SSKJ²
stupíden -dna -o prid. (ȋ)
knjiž. neumen, omejen: stupiden človek / stupiden izraz na obrazu / stupidno povelje
♦ psiht. duševno otopel, brezvoljen
SSKJ²
stúpor -ja m (ȗ)
psiht. duševna otopelost, brezvoljnost:
SSKJ²
stušírati -am dov. (ȋ)
pog. umiti s prho; oprhati: mati je stuširala otroka; stuširati se z mrzlo vodo
SSKJ²
stvár -í ž (ȃ)
1. kar je, obstaja ali se misli, da je, obstaja, in se pojmuje kot enota: ednina zaznamuje eno stvar
2. kar je samó snovno in se pojmuje kot enota: ljudje, stvari in pojavi / ekspr. v taborišču je človek postal stvar
// kar je táko in ni potrebno, mogoče natančneje poimenovati: stvar sem že našel in vrnil; to je dragocena, ukradena stvar / poštar je prinesel neko stvar, poglejte / nav. mn., s prilastkom, s širokim pomenskim obsegom: star je, vendar kakšno stvar še napiše; rad bere, gleda, posluša lažje stvari; pospravi njegove stvari; kovček z osebnimi stvarmi; ekspr. vse mogoče stvari prodaja
3. ekspr., s prilastkom bitje2: tista drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati; ne misli, da bo ta gosposka stvar kaj delala; gledali so me kot čudežno, nenavadno stvar / vsaka živa stvar bi razumela, samo on ne
4. kar je, se dogaja in ni potrebno, mogoče natančneje poimenovati: vsaka stvar ima svoj vzrok; niti ena stvar ni ušla njegovim očem; v marsikateri stvari nas prekašajo / ekspr. stvar sama na sebi niti ni tako huda; jemlji stvari take, kot so / stvari se moraš lotiti čim prej; vsako stvar opravi površno; z ujetniki so počenjali grde stvari / tudi tvoja stvar se bo uredila zadeva; za poslovne stvari ima velik smisel / stvari doma so se spremenile razmere, odnosi, položaj
// kar je táko in je predmet
a) govorjenja, pisanja: ne pripoveduj mi znanih stvari; pisati o vsakdanjih stvareh / zaupne stvari / toliko za uvod, zdaj pa k stvari / prepisati si vse bistvene stvari podatke, trditve
b) mišljenja, čustvovanja: imeti glavo, srce polno drugih stvari
5. ed., nav. ekspr. kar je končni, najvišji cilj določenega prizadevanja: bojevati se za našo, skupno, slovensko stvar; braniti stvar delavstva; biti zvest stvari / publ., z oslabljenim pomenom, z rodilnikom: delati za stvar miru; biti privržen stvari svobode
6. nav. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom izraža, da je osebek
a) tak, kot ga določa prilastek: njegova žena je drobna, nežna stvar / glavna stvar je, da si ostal živ; to narediti ni lahka stvar; oblika je z vsebino tesno povezana stvar
b) odvisen od tega, kar določa prilastek: to je stvar časa, dogovora, okusa; končna odločitev je stvar vas samih
7. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom izraža, da se pristojnost za to, kar je določeno z osebkom, omejuje samo na osebo, ki jo določa prilastek: kako bom to naredil, je moja, ne vaša stvar / ocenjevanje pesmi ni stvar umetnika, ampak kritike naloga, opravilo
// izraža popolno omejitev zanimanja, prizadetosti v zvezi s povedanim na osebo, ki jo določa prilastek: kdaj dela, je njegova stvar, mora pa čim prej narediti / nočem dalje. Tvoja stvar
8. ekspr., v medmetni rabi, s prilastkom izraža
a) soglasje, pritrditev brez pridržka: jasna stvar, vroče mu je; za to ni navdušen, razumljiva stvar
b) zadrego, zaskrbljenost, nejevoljo: nerodna stvar, kaj bomo pa zdaj; presneta stvar, spet me boli zob
● ekspr. stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi poudarja povedano kot temeljno dejstvo, resnico; knjiž. no, pa poglejmo, v čem je stvar kaj je bistvo vprašanja, problema; knjiž. ni stvar v tem, da svet spremenimo, ampak, da ga izboljšamo ni naš cilj, ni predvsem pomembno; ekspr. vsaka stvar ima svoje meje pri vsakem dejanju, ravnanju je treba upoštevati določene norme; evfem. dekle že ima svoje stvari menstruacijo; ekspr. zna stvari postaviti na pravo mesto zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; ekspr. vzeti stvari v svoje roke začeti sam, neposredno odločati o čem, urejati kaj; ekspr. ali vam je znano, kaj je na stvari če je res in koliko je res; ekspr. ustrezi ji, to vendar ni taka stvar to ni nič posebnega, težkega, hudega; ekspr. kje dobiti toliko ljudi, je seveda stvar zase je posebna naloga, težava
♦ filoz. stvar na sebi po Kantu stvar, kakršna je, neodvisno od spoznavanja
SSKJ²
stvárca -e ž (ā)
nav. ekspr. manjšalnica od stvar: dobro si oglejte vsako stvarco na sliki / izdeluje različne stvarce; vzeti s seboj le nekaj drobnih stvarc / mama se je iz porodnišnice vrnila z drobno, jokajočo stvarco; srnice, te ljubke, male stvarce / bral sem nekaj njegovih krajših stvarc / niti ena stvarca ni ušla njegovim očem / če mu rečem najmanjšo stvarco, kar pobesni; ene, najmanjše stvarce nimam proti njim prav ničesar
SSKJ²
stvárčica -e ž (ā)
manjšalnica od stvarca: na sejmu so ponujali različne okraske in podobne stvarčice / tako dobre stvarčice že dolgo nisem bral / ne pregovarjajte me, imam preveč pomembnejših stvarčic na skrbi
SSKJ²
stváren -rna -o prid., stvárnejši (á ā)
1. nanašajoč se na snovne stvari: razstaviti listine in stvarno gradivo o razvoju šolstva / stvarna in duhovna zgodovina Slovencev
// nanašajoč se na objektivne, od človekove zavesti neodvisne stvari, neodvisno stvarnost: načelni in stvarni razlogi; zaznava brez stvarne podlage; med temi pojavi obstaja stvarna zveza / navesti stvarne dokaze
2. nanašajoč se na stvari, stvarnost samo brez osebnih, čustvenih primesi: imeti stvarne odnose s kom; odgovor je bil miren, stvaren / stvarna obravnava, presoja; stvarna razčlenitev stanja / stil tega pisatelja je suh, stvaren / govornik je bil kratek in stvaren
3. ki v resnici je, obstaja: stvarni svet; stvaren in navidezen / publ. upoštevati stvarno stanje dejansko, resnično
4. ki pri mišljenju, ravnanju priznava, upošteva dejstva, uresničljive možnosti: zmeraj je bil zelo stvaren, trezen človek
// značilen za takega človeka: nadaljeval je v bolj umirjenem, stvarnem tonu
♦ biblio. stvarni katalog katalog, narejen po določenih vidikih glede na vsebino del; stvarno kazalo kazalo obravnavanih pojmov; jezikosl. stvarna lastna imena lastna imena časopisov, umetniških del, delovnih, političnih organizacij; pravn. stvarni dokaz predmet, sled na predmetu, pomembna za ugotovitev dejstev; stvarna pristojnost pristojnost glede na predmet, zadevo; stvarno jamstvo jamstvo z določeno stvarjo ali z določenim premoženjem; stvarno pravo pravo, ki ureja razmerja med ljudmi glede stvari; šol. stvarni pouk do 1957 pouk prirodopisa, zemljepisa, zgodovine v okviru predmeta slovenski jezik v prvem in drugem razredu osnovne šole
    stvárno prisl.:
    prosim, govorite, razpravljajte stvarno; to obstaja stvarno, ne le pojmovno; biti stvarno usmerjen; sam.: dognati kaj stvarnega, otipljivega
SSKJ²
stvarílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. ustvarjalen: stvarilna moč, sposobnost
SSKJ²
stvarílnost -i ž (ȋ)
knjiž. ustvarjalnost: delo je dokaz velike umetniške stvarilnosti / z jezikovnega stališča so tudi prevodi del naše slovstvene stvarilnosti
SSKJ²
stvarítelj -a m (ȋ)
knjiž. ustvarjalec: umetnik ni samo stvaritelj lepote / stvaritelj te drame je neznan; stvaritelj nove države ustanovitelj
SSKJ²
stvaríteljen -jna -o prid. (ȋ)
knjiž. ustvarjalen: stvariteljna moč
SSKJ²
stvaríteljica -e ž (ȋ)
knjiž. ustvarjalka: znana leposlovna stvariteljica / arhitektura naj bo stvariteljica reda
SSKJ²
stvaríteljnost -i ž (ȋ)
knjiž. ustvarjalnost: taka dela so rezultat svobodne stvariteljnosti; jezikovna, umetniška stvariteljnost / po tem letu je pisateljeva stvariteljnost začela hitro pešati
SSKJ²
stvaríteljski -a -o prid. (ȋ)
knjiž. ustvarjalen: stvariteljski napor / stvariteljski ljudje
SSKJ²
stvaríteljstvo -a s (ȋ)
knjiž. ustvarjanje, ustvarjalnost: leposlovno stvariteljstvo / vsebinska in slogovna opredelitev skladateljevega stvariteljstva
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stvarítev -tve ž (ȋ) navadno s prilastkom
1. umetniško delo kot rezultat ustvarjanja: ta ep je njegova najpomembnejša stvaritev; kipar je večino svojih stvaritev poklonil domovini; domače dramske stvaritve; filmske, operne stvaritve
// uprizoritev dramskega dela kot rezultat umetniškega ustvarjanja: videli smo zelo dobro gledališko, odrsko stvaritev
// upodobitev dramskega lika kot rezultat umetniškega ustvarjanja: njegov Hamlet je nedvomno prepričljiva igralska stvaritev; v spominu nam bodo ostale različne stvaritve te znane igralke
2. kar je rezultat ustvarjanja, razmišljanja: te nenavadne besede so njegove stvaritve / zdel se ji je bolj stvaritev domišljije kot živ človek / publ. na svetovnem avtomobilskem salonu je tovarna predstavila svoje zadnje stvaritve modele
● knjiž. to dekle je zanj najlepša stvaritev na zemlji najlepše bitje; knjiž. človek je stvaritev narave je rezultat razvoja narave; bistvene lastnosti, značilnosti človeka določa narava
SSKJ²
stváriti -im dov. (á ā)
knjiž. ustvariti: stvariti novo besedo; stvariti pesem
● zastar. stvariti umno vinogradništvo razviti
    stvárjen -a -o
    deležnik od stvariti: stvarjene reči
    // v zvezi z za ustvarjen, zelo primeren: dežela, stvarjena za trto / čutila sta, da sta stvarjena drug za drugega
SSKJ²
stvarjálec -lca [stvarjau̯ca in stvarjalca] m (ȃ)
knjiž. ustvarjalec: umetniški stvarjalci / stvarjalci nove dobe
SSKJ²
stvarjálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. ustvarjalen: stvarjalna osebnost / stvarjalno dejanje / stvarjalna moč
SSKJ²
stvarjálnost -i ž (ȃ)
knjiž. ustvarjalnost: v tem se kaže učenčeva stvarjalnost / vplivi ljudske stvarjalnosti
SSKJ²
stvárjanje -a s (á)
knjiž. ustvarjanje: pesniško stvarjanje / stvarjanje protiteles
SSKJ²
stvárjati -am nedov. (á)
knjiž. ustvarjati: stvarjati umetniška dela / telo stvarja protitelesa
    stvarjajóč -a -e:
    stvarjajoč to umetnino, je večkrat obupal; stvarjajoč duh
SSKJ²
stvarjênje -a s (é)
v različnih religijah božja, božanska ustvaritev česa: stvarjenje človeka, sveta; biblična zgodba o stvarjenju / stvarjenje iz nič
// celota vsega snovnega glede na tako dejanje: sedmi dan, pravi Sveto pismo, je bog počival in gledal svoje stvarjenje
● človek je božje stvarjenje v krščanskem okolju človeka je ustvaril bog; zastar. biti po stvarjenju dobrodušen po naravi, značaju; tako je že od stvarjenja sveta v krščanskem okolju od zdavnaj, zelo dolgo
SSKJ²
stvárnež -a m (ȃ)
knjiž. stvaren človek, realist: stvarneži in idealisti
SSKJ²
stvárnica -e ž (ȃ)
1. knjiž. ustvarjalka: pisateljica, resnična stvarnica / družba je stvarnica morale
2. zastar. narava: v stvarnici iskati pokoja / stvarnica mu je darovala bister um in blago srce
SSKJ²
stvárnik -a m (ȃ)
1. v različnih religijah bog, božansko bitje glede na stvarjenje: moliti k stvarniku; stvarnik vesolja
♦ rel. Stvarnik Bog
2. knjiž. ustvarjalec: umetniški stvarniki / Prešeren, stvarnik slovenskega pesniškega jezika
SSKJ²
stvárniški -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na stvarnika: stvarniško dejanje boga / njegova odločitev je bila resnično stvarniška
2. zastar. ustvarjalen: stvarniški človek / stvarniški tok misli
SSKJ²
stvárništvo -a s (ȃ)
knjiž. ustvarjanje, ustvarjalnost: obravnavati pomen umetniškega stvarništva
SSKJ²
stvárnost -i ž (á)
1. celota vsega, kar je, obstaja: jezik razčlenjuje stvarnost na različne načine; človeštvo vedno bolj natančno spoznava stvarnost / stvarnost in pojmovni svet
// navadno s prilastkom taka celota s stališča značilnosti, kot jo določa prilastek: gospodarska, politična stvarnost; predmetna, subjektivna stvarnost; stvarnost modernega časa je zaradi marsičesa zaskrbljujoča / ekspr. medeni tedni so mimo, začela se je vsakdanja zakonska stvarnost / publ.: v slovenski stvarnosti takrat ni bilo razumevanja za take ideje v slovenski družbi, javnosti; ta dela so izraz duha nove stvarnosti novih družbenih razmer, nove miselnosti
2. določen del take celote: umetniška slika ali kip ni goli posnetek stvarnosti, temveč rezultat ustvarjalnega duha / knjiž. prenos trodimenzionalne stvarnosti na ploskev / publ. barva, razdalja in druge stvarnosti / zamisel bo kmalu postala stvarnost se bo kmalu uresničila
3. kar v resnici je, obstaja: to ni prazna fraza, ampak stvarnost; trditev je v skladu s stvarnostjo / naravne nesreče so naša stvarnost / gromki glas ga je vrnil v stvarnost
4. knjiž. dejstvo, da kaj v resnici je, obstaja: opozarjati na stvarnost zla in nasilja v svetu
5. lastnost, značilnost stvarnega: stvarnost gospodarskih poslov ga je pomirjala
♦ lit., um. nova stvarnost smer po ekspresionizmu, katere predmet je konkretna, neolepšana stvarnost in ki teži k izrazni jasnosti
SSKJ²
stvárnosten -tna -o (á)
pridevnik od stvarnost: stvarnostna struktura
SSKJ²
stvárskost -i ž (ȃ)
filoz. kar opredeljuje stvar po njenem bistvu: spoznati stvarskost stvari
SSKJ²
stvárstvo -a s (ȃ)
1. v različnih religijah celota vsega snovnega glede na stvarjenje: stvarstvo ni večno; vznes. človek, krona stvarstva; stvarnik in stvarstvo / božje stvarstvo
2. knjiž. svet1: strmečim očem so se odkrivala nova stvarstva / nenavadna resnoba je vladala v stvarstvu; prevzela jo je lepota stvarstva / v stvarstvu tega pisatelja delujeta dve sili: ljubezen in nagon
● knjiž. z antologijo smo dobili popoln pregled pesnikovega stvarstva njegovega ustvarjanja, njegovih del
SSKJ²
stvésti stvézem in stvêsti stvêzem dov., stvézel; stvézen (ẹ́; é)
zastar. odvezati, odpeti1: pes je bevskal in cvilil, dokler ga gospodar ni stvezel
SSKJ²
stvòr stvôra m (ȍ ó)
1. slabš., navadno s prilastkom bitje, ki zaradi svojih lastnosti vzbuja strah, odpor: po cesti se mu je bližal čuden stvor; ta stvor je komaj podoben človeku / beden, pokvarjen stvor / to ni človek, to je stvor
2. slabš. stvaritev, delo, ki zaradi svojih značilnosti vzbuja odpor: njegove slike so nemogoči stvori; to pisanje je stvor brez pravega namena / stvor človeške domišljije
3. zastar. (ustvarjeno) bitje: zasmilil se mu je droben stvor, ki je ostal brez matere; stvori in predmeti / človeški stvor
SSKJ²
stvóriti -im dov. (ọ̄)
zastar. ustvariti: pesnika je zanimalo vse, kar je stvoril človeški duh / stvoriti v domišljiji / stvoriti nove besede
● zastar. nikoli mu ni stvoril nič hudega storil; zastar. to se je stvorilo v njegovi glavi nastalo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
styling tudi stájling -a [stájling-] m (ȃ)
ukvarjanje s celostno podobo posameznika, zlasti glede obleke, pričeske, dodatkov: styling za prireditve, reklame, revije; ličenje, striženje in styling / skrbeti za modni styling
// celostna podoba posameznika: svoj styling je popestrila z lakasto torbico; drugačen, nov, poseben styling; jesenski, poletni styling / tekmovanje v stylingu
SSKJ²
sú medm. (ȗ)
klic drobnici pridi(te) sem: klicati kozlička: su, su, su
SSKJ²
súb medm. (ȗ)
igr. izraža pri kartanju napoved igre s podvojeno vrednostjo reja: razvneti kvartopirci so vzklikali: kontra, re, sub
SSKJ²
sub... ali súb... predpona v sestavljenkah (ȗ)
za izražanje
a) nižjega položaja česa glede na položaj česa drugega: subalpski, subpolaren, subtropski
b) podrejenosti: subdiakon, subordinacija
c) manjše stopnje česa: subakuten, subkontinent, subkultura, subminiaturen
SSKJ²
súbakúten -tna -o prid. (ȗ-ȗ)
med. ki se ne razvija hitro in hudo: subakutna bolezen; vnetje mandeljnov je subakutno
SSKJ²
súbalpínski -a -o prid. (ȗ-ȋ)
subalpski: rastlina subalpinskega območja
SSKJ²
súbálpski -a -o prid. (ȗ-ȃ)
ki je, se nahaja pred Alpami: subalpski svet; te rastline uspevajo na subalpskem območju
SSKJ²
subaltêren -rna -o prid. (ȇ)
knjiž. podrejen, nižji po položaju: subalterni oficir, uradnik / subalterna privrženost
SSKJ²
súbárktičen -čna -o prid. (ȗ-á)
ki je, se nahaja neposredno ob arktičnem območju: subarktični gozd; subarktične pokrajine / kratka subarktična pomlad
SSKJ²
súbdiákon -a m (ȗ-á)
rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od diakona: subdiakoni in akoliti
SSKJ²
súbdominánta -e ž (ȗ-ȃ)
glasb. četrta stopnja v durovi ali molovi lestvici: dominanta in subdominanta
SSKJ²
súbdominánten -tna -o prid. (ȗ-ȃ)
glasb., navadno v zvezi subdominantni akord akord na četrti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti za dominanto glavno funkcijo:
SSKJ²
súbfebrílen -lna -o prid. (ȗ-ȋ)
med. ki ima zmerno zvišano telesno temperaturo: subfebrilni bolnik / subfebrilna temperatura
SSKJ²
subjékt -a m (ẹ̑)
1. knjiž. kdor čuti, misli, deluje: subjekt te nevarnosti navadno ne opazi
● slabš. ne ukvarjaj se s tem podlim subjektom človekom, osebo
2. publ. kdor odloča, pomembno vpliva: hoteti postati subjekt; delovna skupnost mora biti suveren subjekt, ne pa samo pasivni objekt / družbeni, idejni subjekti; subjekti dogovarjanja; subjekti mednarodne politike
3. jezikosl. osebek: subjekt in predikat / gramatični subjekt ki stoji v imenovalniku; logični subjekt ki ne stoji v imenovalniku, smiselni osebek
♦ filoz. subjekt nosilec določenih lastnosti, stanj in dejanj; lit. lirski subjekt oseba v lirskem delu, ki izpoveduje svoje doživljanje; literarni subjekt oseba v literarnem delu; pravn. pravni subjekt nosilec pravic in dolžnosti
SSKJ²
subjékten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na subjekt: subjektne značilnosti
♦ jezikosl. subjektni stavek odvisni stavek, ki izraža osebek nadrednega stavka; osebkov odvisnik
SSKJ²
subjektíven -vna -o prid. (ȋ)
1. ki izhaja iz osebe, ki čuti, misli, deluje, in ne iz predmeta, okolja: subjektivni vzroki nesreč; imeti subjektivne in objektivne težave / publ. objektivni faktorji so letalo, vreme, človek pa je subjektivni dejavnik
// odvisen od doživljanja, mišljenja in ne od predmeta: subjektivni razlogi; subjektivni vidik / subjektivna resničnost / subjektiven opis dogodka / subjektivni občutek
♦ filoz. subjektivni idealizem idealizem, ki trdi, da se svet idej ne da spoznati
2. ki se pri presojanju, vrednotenju ravna po osebnih nagnjenjih, interesih; pristranski, oseben: pri ocenjevanju ni želel biti subjektiven; imeti subjektivna merila
3. nanašajoč se na samo osebo, ki čuti, misli, deluje: subjektivna rešitev ni rešitev vseh / subjektivna lirika / subjektivna resnica resnica, veljavna samo za osebo, ki čuti, misli, deluje, in ne za vse ljudi / publ. politične stranke in druge subjektivne sile sile, ki odločajo, pomembno vplivajo
    subjektívno prisl.:
    subjektivno ima prav, objektivno pa se moti; ocenjevati subjektivno; subjektivno se počuti dobro
SSKJ²
subjektivírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. prikazati, oblikovati kaj tako, da se čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka: otrok pri risanju predmete subjektivira / s svojim mišljenjem svet subjektiviramo
SSKJ²
subjektivíst -a m (ȋ)
1. kdor se pri presojanju ravna po osebnih nagnjenjih, interesih: njegova dejanja dokazujejo, da ni subjektivist / ekspr. ne bodi tak subjektivist
2. pristaš subjektivizma: prizadevanja subjektivistov
SSKJ²
subjektivístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na subjektiviste ali subjektivizem: subjektivistično pojmovanje dogajanja / subjektivistična poezija; pisatelji subjektivistične smeri
    subjektivístično prisl.:
    na umetnost gleda subjektivistično
SSKJ²
subjektivitéta -e ž (ẹ̑)
filoz. kar je, obstaja odvisno od človekove zavesti, mišljenja; subjektivnost: objektivitete in subjektivitete / subjektiviteta simbolov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
subjektivizácija -e ž (á)
glagolnik od subjektivizirati: pesnikova subjektivizacija resničnosti
SSKJ²
subjektivízem -zma m (ī)
prikazovanje, obravnavanje pojavov, dejstev odvisno od osebnih nazorov, interesov: vsak subjektivizem mu je tuj; subjektivizem v kulturi, umetnosti; v svojih obravnavah se je skušal otresti subjektivizma / pesniški subjektivizem / publ. preprečevati subjektivizem v kadrovski politiki
♦ filoz. spoznavna teorija, po kateri so vsa spoznanja odvisna od človekove zavesti, mišljenja
SSKJ²
subjektivizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. prikazati, oblikovati kaj tako, da se čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka: pesnik je subjektiviziral like z miselnimi in liričnimi doživetji
SSKJ²
subjektívnost -i ž (ȋ)
1. lastnost, značilnost subjektivnega človeka: subjektivnost pri ocenjevanju / literarna, umetniška subjektivnost; subjektivnost v občutkih, zaznavah / v romanu izstopa pisateljeva subjektivnost
2. filoz. kar je, obstaja odvisno od človekove zavesti, mišljenja: priznavati subjektivnosti velik pomen / subjektivnost nagonskih doživljajev
SSKJ²
subjéktnost -i ž (ẹ̑)
knjiž. subjektivnost: subjektnost mnenja
SSKJ²
súbkontinènt -ênta tudi -énta m (ȗ-ȅ ȗ-é, ȗ-ẹ́)
geogr. velik, precej samostojno oblikovan del kontinenta; podcelina: indijski subkontinent
SSKJ²
súbkultúra -e ž (ȗ-ȗ)
posebna kultura kake skupine ljudi, drugačna od kulture, katere del je, podkultura: nekatere skupine prebivalstva oblikujejo subkulture s posebnimi normami in načini izražanja; pripadniki subkultur / mestna, vaška subkultura; navijaška, zaporniška subkultura; rokovska, pankerska subkultura; subkultura hipijev
SSKJ²
súbkultúren -rna -o prid. (ȗ-ȗ)
nanašajoč se na subkulturo: subkulturna identiteta; subkulturno gibanje / subkulturna scena
SSKJ²
subkután -a -o prid. (ȃ)
med. podkožen: subkutana infekcija; subkutano tkivo
    subkutáno prisl.:
    dati injekcijo subkutano
SSKJ²
sublimácija -e ž (á)
1. knjiž. sprememba, preusmeritev kakih nagnjenj, teženj na višjo, navadno pozitivnejšo stopnjo: njegova poezija je sublimacija osebnih težav in doživetij; vsakdanje stvari dobivajo najrazličnejše sublimacije in simbolične pomene
2. fiz., kem. neposredno prehajanje iz trdnega stanja v plinasto in obratno: sublimacija vodne pare v ledene kristale / sublimacija iz trdnega stanja v plinasto
♦ psih. preusmerjanje in preobraževanje (spolnih) nagonov v družbeno visoko vrednoteno dejavnost
SSKJ²
sublimacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sublimacijo: tudi šport je lahko sublimacijska dejavnost / sublimacijski mehanizmi / sublimacijska temperatura
♦ meteor. sublimacijsko jedro delec v zraku, na katerem se zgoščuje zračna vlaga v trdno stanje
SSKJ²
sublimát -a m (ȃ)
kem. snov, ki nastane pri sublimaciji: uporabljati sublimate v kemični industriji
// v vodi topna spojina živega srebra in klora,:živosrebrov klorid: razkužiti zdravniške instrumente s sublimatom; uporaba sublimata v medicini / tablete sublimata
● knjiž. ta zbirka je sublimat najboljšega, kar je pesnik ustvaril skupek
SSKJ²
sublímen -mna -o prid. (ȋ)
knjiž. vzvišen, plemenit: sublimna poetičnost drame; to je zelo sublimna poezija / iskati zadovoljstvo v sublimnih užitkih
SSKJ²
súbliminálen -lna -o prid. (ȗ-ȃ)
prikrit: subliminalno oglaševanje; pošiljanje subliminalnih sporočil
SSKJ²
sublimíranje -a s (ȋ)
glagolnik od sublimirati: nastanek umetnosti iščejo nekateri v sublimiranju človeških nagonov; sublimiranje spolnosti v šport / sublimiranje jodovih kristalov; proučevati pogoje sublimiranja
SSKJ²
sublimírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. knjiž. spreminjati, preusmerjati kaka nagnjenja, težnje na višjo, navadno pozitivnejšo stopnjo: njegovo agresivnost so sublimirali v družbi koristno delo; človekovi nagoni se lahko pod vplivom umetnosti, kulture sublimirajo
2. fiz., kem. neposredno prehajati iz trdnega stanja v plinasto in obratno: jodovi kristali sublimirajo že pri navadni temperaturi
    sublimíran -a -o:
    sublimiran način obnašanja; sublimirana erotika
SSKJ²
súbliteratúra -e ž (ȗ-ȗ)
lit. družbeno, javno nepriznana, navadno preprosta, groba literatura, prilagojena množičnim estetskim potrebam: brati subliteraturo
SSKJ²
súbmikroskópski -a -o prid. (ȗ-ọ̑)
tako majhen, da se ne vidi niti z mikroskopom: submikroskopski delci, virusi / submikroskopske poškodbe v strukturi kovin
SSKJ²
súbnormála -e ž (ȗ-ȃ)
geom. pravokotna projekcija odseka normale na abscisno os:
SSKJ²
súborbitálen -lna -o prid. (ȗ-ȃ)
teh., navadno v zvezi suborbitalni polet polet po balistični krivulji:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
subordinácija -e ž (á)
glagolnik od subordinirati: priznavati, spoštovati subordinacijo; uradna, vojaška subordinacija
♦ filoz. ureditev pojmov po njihovi vsebinski hierarhiji
SSKJ²
subordinírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve; podrediti: subordinirali so ga znanemu generalu / arhitekt je subordiniral obliko prostorov uporabnosti
    subordiníran -a -o:
    subordinirani naslovi; vojaki so subordinirani oficirju
SSKJ²
súbpanónski -a -o prid. (ȗ-ọ̑)
ki je, se nahaja na obrobju Panonske nižine: subpanonsko območje
SSKJ²
súbpoláren -rna -o prid. (ȗ-ȃ)
ki je, se nahaja neposredno ob polarnem območju: subpolarno območje / subpolarno rastlinje
♦ geogr. subpolarni pas pas na prehodu iz zmerno toplega pasu v polarni pas; subpolarno podnebje podnebje z zelo kratkimi poletji in dolgimi, mrzlimi zimami
SSKJ²
subréta -e ž (ẹ̑) gled.
1. lirična sopranistka v operi ali opereti, ki poje vesele vloge: petje subrete
2. premetena, spogledljiva služabnica, sobarica v komediji: igrala je ljubimke, naivke, subrete
SSKJ²
subrétka -e ž (ẹ̑) gled.
1. lirična sopranistka v operi ali opereti, ki poje vesele vloge: slavna italijanska subretka
2. premetena, spogledljiva služabnica, sobarica v komediji: dobro odigrati vlogo subretke
SSKJ²
subsidiáren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. pomožen, nadomesten: ta zakon je imel le subsidiarno veljavo / subsidiarna uporaba pravil
♦ pravn. subsidiarni tožilec oškodovanec kot tožilec
    subsidiárno prisl.:
    ta pravila se uporabljajo le subsidiarno
SSKJ²
súbsistém -a m (ȗ-ẹ̑)
knjiž. sistem v okviru večjega sistema; podsistem: proučevati subsisteme / subsistem rakete
SSKJ²
subskribènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
zal. prednaročnik: knjigo so subskribentom že poslali; za subskribente bo cena nižja
SSKJ²
subskribírati -am dov. in nedov. (ȋ)
zal. predhodno naročiti, naročiti se na kaj vnaprej: subskribiral je novo pesniško zbirko
    subskribíran -a -o:
    subskribirana knjiga
SSKJ²
subskrípcija -e ž (í)
zal. prednaročilo: razpisati subskripcijo / knjiga bo na razpolago samo v subskripciji
SSKJ²
subskripcíjski in subskrípcijski -a -o prid. (ȋ; í)
nanašajoč se na subskripcijo: subskripcijski rok / subskripcijska cena cena za prednaročnike
SSKJ²
súbspecialíst -a m (ȗ-ȋ)
knjiž. specialist za ožje področje kake stroke: posvetovati se s subspecialistom
SSKJ²
substánca -e ž (ȃ) knjiž.
1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa; snov: analizirati substanco / katran je izhodna substanca za izdelovanje nekaterih barvil; lojna substanca na koži; radioaktivne substance
2. snov, ki skupaj z drugimi snovmi sestavlja, tvori kako snov; sestavina: voda topi mineralno substanco tal; strupene substance izdelka / energija je le sproščena substanca materije / ta skladba je harmonična v vseh svojih substancah
3. bistvo, jedro: ta surovina tvori substanco proizvoda / duhovna substanca naroda
♦ filoz. temelj biti in bivajočega, ki za svojo eksistenco ne potrebuje nič drugega
SSKJ²
substanciálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na substanco: nima nobene substancialne osnove za to trditev / razumeti besedo v substancialnem in ne samo v slučajnem, stranskem pomenu; substancialne prvine naroda; sam.: subjektivnost je za romantiko nekaj substancialnega
SSKJ²
substanciálnost -i ž (ȃ)
knjiž. lastnost, značilnost substancialnega: substancialnost predmetov / substancialnost poezije
SSKJ²
substánčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na substanco: substančne lastnosti / substančno pojmovanje dela
SSKJ²
súbstándard -a m (ȗ-ȃ)
knjiž. družbeno, javno nepriznana kultura, prilagojena množičnim estetskim potrebam: likovni, literarni substandard
SSKJ²
súbstantiv -a m (ȗ)
jezikosl. samostalnik: zveza adjektiva s substantivom
SSKJ²
súbstantiven -vna -o prid. (ȗ)
1. jezikosl. samostalniški: substantivna funkcija
2. kem., v zvezi substantivno barvilo barvilo, ki neposredno obarva rastlinska vlakna:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
substantivírati -am dov. in nedov. (ȋ)
jezikosl. dati besedi, ki ni samostalniška, samostalniške lastnosti; posamostaliti: substantivirati pridevnik
    substantivíran -a -o:
    substantiviran nedoločnik
SSKJ²
substantivizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
jezikosl. dati besedi, ki ni samostalniška, samostalniške lastnosti; posamostaliti: substantivizirati pridevnik
SSKJ²
substitúcija -e ž (ú)
knjiž. nadomestitev, zamenjava: substitucija lesenih železniških pragov z betonskimi / našel si je dobro substitucijo za prejšnjo službo
♦ jezikosl. glasovna substitucija nadomestitev, zamenjava tujih glasov z domačimi; kem. substitucija nadomestitev atoma ali atomske skupine v spojini z drugim atomom ali drugo atomsko skupino; pravn. substitucija nadomestitev upravičenca ali pooblaščenca z drugo osebo; določitev nadomestnega dediča
SSKJ²
substitucíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na substitucijo: pri tem pohištvu je mogoč substitucijski način razvrščanja elementov
♦ jezikosl. substitucijska fonetika; mat. substitucijska metoda (reševanja enačb) metoda, pri kateri se kak izraz nadomesti, zamenja z drugim; pravn. substitucijsko pooblastilo
SSKJ²
substituírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. nadomestiti, zamenjati: resnične dogodke je substituiral z izmišljenimi / večkrat je morala substituirati koga v službi
♦ kem. nadomestiti atom ali atomsko skupino v spojini z drugim atomom ali drugo atomsko skupino; pravn. določiti, imenovati namestnika
SSKJ²
substitút -a m (ȗ)
knjiž. namestnik, zastopnik: če je hotel na dopust, si je moral v službi najti substituta
// nadomestek, nadomestilo: razvija se proizvodnja substitutov lesa / kavni substituti
♦ pravn. kdor nadomešča odvetnika; kdor deduje po oporoki, če prvi, v oporoki določeni dedič, ne deduje, nadomestni dedič
SSKJ²
substrát -a m (ȃ)
knjiž. podlaga, osnova: materija je substrat forme / bolezen nima organskega substrata / pripraviti rožam primeren substrat talno, hranilno plast / idejni substrat pesnitve
♦ biol. hranilo za gojenje mikroorganizmov ali tkiv; snov, na katero deluje encim; jezikosl. prvine starejšega, izginulega jezika, ohranjene na istem ozemlju v drugem jeziku
SSKJ²
subsumírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. zajeti, uvrstiti: razmišljal je, kaj vse lahko subsumira pod pojem ideal
SSKJ²
subtílen -lna -o prid., subtílnejši (ȋ)
knjiž. nežen, občutljiv: subtilen človek / subtilen izraz; subtilen liričen prizor / subtilna duševna dogajanja
// natančen, izostren: potrebna bi bila subtilnejša analiza teh postopkov / subtilne nianse; razvijati subtilno tehniko opazovanja
    subtílno prisl.:
    subtilno se izražati, ravnati; to delo je napisano zelo subtilno
SSKJ²
subtílnost -i ž (ȋ)
knjiž. lastnost, značilnost subtilnega: čustvena subtilnost; občudoval je subtilnost njegove duševnosti, umetnosti / matematična subtilnost znanstvenika
// kar kaže tako lastnost, značilnost: prave umetnine so polne jezikovnih subtilnosti
SSKJ²
súbtrahend -a in subtrahènd -ênda in -énda m (ȗ; ȅ é, ẹ́)
mat. število, ki se odšteva; odštevanec
SSKJ²
subtrákcija -e ž (á)
mat. odštevanje: subtrakcija celih števil
SSKJ²
subtraktíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. odštevalen: subtraktivni postopek
♦ fiz. subtraktivno mešanje barv vstavljanje raznobarvnih filtrov v curek svetlobe
SSKJ²
súbtrópičen -čna -o prid. (ȗ-ọ́)
subtropski: subtropično območje
SSKJ²
súbtrópski -a -o prid. (ȗ-ọ̑)
ki je, se nahaja neposredno ob tropskem območju: subtropski predeli; subtropska rdeča prst / tropske in subtropske rastline
♦ geogr. subtropski pas pas na prehodu iz tropskega pasu v zmerno topli pas; subtropsko podnebje
SSKJ²
súburbanizácija -e ž (ȗ-ú)
preseljevanje mestnega prebivalstva, širjenje novih gradenj na podeželje, obrobje mest: proces suburbanizacije; širjenje, usmerjanje suburbanizacije; decentralizacija in suburbanizacija / kaotična, nenadzorovana, stihijska suburbanizacija
SSKJ²
subvéncija -e ž (ẹ́)
denarna podpora, pomoč, navadno iz državnega proračuna: dobiti, odobriti subvencijo; prejemati subvencije; enkratna, stalna subvencija; dodelitev, izplačilo, ukinitev subvencije; višina, znesek subvencije; vloga, razpis za subvencijo / državna, evropska, občinska subvencija; izvozna subvencija; kmetijska subvencija; subvencija za samozaposlitev, zaposlitev brezposelnih / subvencija za malico, prevoz
SSKJ²
subvencíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na subvencijo: subvencijski programi; subvencijska politika; subvencijska vloga; subvencijska (iz)plačila; subvencijska sredstva / subvencijska cena cena, nižja zaradi subvencioniranja
SSKJ²
subvencioníranje -a s (ȋ)
glagolnik od subvencionirati: subvencioniranje polnega, skrajšanega delovnega časa; subvencioniranje izvoza, kulture, prometa; subvencioniranje kmetijstva; subvencioniranje obrestnih mer; razpis, sredstva, vloga za subvencioniranje / subvencioniranje bivanja, najemnin; subvencioniranje študentske prehrane / družbeno, privatno subvencioniranje; notranje subvencioniranje v delovni organizaciji sami
SSKJ²
subvencionírati -am nedov. in dov. (ȋ)
dajati denarno podporo, pomoč, navadno iz državnega proračuna: subvencionirati izvoz, nakup nove opreme, strojev; subvencionirati podjetjem najemnine; subvencionirati proizvodnjo; subvencionirati zaposlovanje / subvencionirati (javni) prevoz / kulturna skupnost subvencionira izdajanje revije
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
subverzíja -e ž (ȋ)
prikrita dejavnost proti obstoječi družbeni, politični ureditvi, prevratno delovanje: obtožiti koga subverzije / gospodarska politična subverzija / narediti subverzijo
SSKJ²
subverzíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na subverzijo, prevraten: subverzivna propaganda; subverzivno delovanje / slabš. subverzivni elementi
SSKJ²
súček -čka m (ȗ)
star. (majhen) vrtinec: sučki na gladini reke
SSKJ²
súčen -čna -o prid. (ū)
sukalen: sučna smer / sučni ročaj
SSKJ²
sudóku -ja m (ọ̑)
logična uganka v obliki velikega kvadrata z devetimi vrsticami in devetimi stolpci, razdeljenega na devet manjših, v katere se vpisujejo manjkajoče številke od ena do devet, ki se ne smejo ponoviti znotraj vrstice, stolpca in manjših kvadratov: sudoku je ena najbolj znanih ugank; reševanje sudokuja
SSKJ²
súfi -ja m (ȗ)
v muslimanskem okolju mistik: zamaknjenost sufijev
SSKJ²
suficít in súficit -a m (ȋ; ȗ)
ekon. vsota, za katero so prihodki večji od odhodkov; presežek: suficit se je zmanjšal; deficit in suficit / plačilni suficit presežna količina, vrednost denarja, potrebnega za izpolnitev določenih obveznosti
SSKJ²
suficitáren -rna -o prid. (ȃ)
publ. ki je na razpolago v preveliki, potrebe presegajoči količini: suficitarni material / glede lesa je ta pokrajina suficitarna / suficitarni poklici
SSKJ²
suficíten -tna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na suficit: kljub stroškom je bila prireditev suficitna / suficitna plačilna bilanca
2. publ. ki je na razpolago v preveliki, potrebe presegajoči količini: suficitne surovine
SSKJ²
sufíks -a m (ȋ)
jezikosl. besedotvorno obrazilo, ki se postavi za podstavo tvorjene besede; pripona: slabšalni pomen sufiksa -uh
SSKJ²
suflé -êja m (ẹ̑ ȇ)
gastr. zelo rahla sladica iz jajc, sladkorja, maščobe in dodatkov, na hitro pečena v pečici: sufleji in narastki / čokoladni, sadni sufle
SSKJ²
suflêr -ja m (ȇ)
gled. kdor skrit pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila; šepetalec: razpis za delovno mesto suflerja
● ekspr. nehal je poslušati suflerje prišepetovalce, svetovalce
SSKJ²
suflêrka -e ž (ȇ)
gled. ženska, ki skrita pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila; šepetalka: v dvorani je bilo slišati suflerko; suflerka v operi
SSKJ²
suflêrski -a -o prid. (ȇ)
gled. šepetalski: opravljati suflersko delo / suflerska knjiga dramsko besedilo, opremljeno s šepetalčevimi tehničnimi napotki
SSKJ²
sufléza -e ž (ẹ̑)
zastar. šepetalka, suflerka: dobra sufleza
SSKJ²
suflírati -am nedov. in dov. (ȋ)
gled. skrit pred občinstvom polglasno pripovedovati igralcu dele besedila; šepetati: suflirati igralcu
● pog. suflirati sošolcu prišepetavati; ekspr. mu bom že jaz sufliral, kaj naj stori skrivaj rekel, svetoval
SSKJ²
sufragán -a m (ȃ) rel.
1. škof v odnosu do svojega metropolita: poklicati svoje sufragane na posvet
2. sufraganska škofija: koprska škofija je sufragan ljubljanske metropolije
SSKJ²
sufragánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sufragane: sufragansko razmerje / ustanovitev sufraganskih škofij
SSKJ²
sufražétka -e ž (ẹ̑)
zlasti v Angliji, v začetku 20. stoletja pripadnica gibanja za volilno pravico in enakopravnost žensk: boj sufražetk
SSKJ²
sugerírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. posredno, prikrito (poskušati) vplivati na čustva, mišljenje, ravnanje koga: sugerirati komu načrt, odgovor, odločitev; v pismu mu je sugeriral, naj vztraja; sugeriral si je, da ga ne boli več / sugerirati kaj hipnotizirani osebi
2. knjiž. posredno, prikrito svetovati, predlagati: na sestanku je sugeriral nekaj sprememb; sugerirati gospodarske ukrepe
3. knjiž. biti tak, da se lahko misli, sme misliti na to, kar izraža dopolnilo: dogodki sugerirajo tak sklep / slika sugerira gledalcu lirično razpoloženje vzbuja v gledalcu
    sugeríran -a -o:
    njegove izjave so verjetno sugerirane; sugerirano ravnanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sugestibílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. dovzeten za sugestijo: otroci so zelo sugestibilni
SSKJ²
sugestibílnost -i ž (ȋ)
knjiž. dovzetnost za sugestijo: sugestibilnost ljudi je različna
SSKJ²
sugestíja -e ž (ȋ)
1. posredno, prikrito vplivanje na čustva, mišljenje, ravnanje koga: upirati se sugestiji; lajšati bolečine s sugestijo; sugestija samemu sebi; uporaba sugestije v medicini / premagovati sugestije besed, vtisov
♦ psih. aktivna pri kateri oseba vpliva na drugo osebo, pasivna sugestija pri kateri oseba sprejema vpliv druge osebe; hipnotična sugestija ukaz, ki ga hipnotizirana oseba izpolni v hipnozi; množična sugestija pri kateri množica vpliva na posameznika ali nasprotno
// vsebina takega vplivanja: sprejeti zdravnikovo sugestijo; okleniti se sugestije
2. knjiž. posreden, prikrit nasvet, predlog: dati, dobiti sugestijo za nadaljnje delo; pripombe in sugestije
3. knjiž. sugestivnost: občutiti sugestijo glasbe; velika sugestija umetnosti
SSKJ²
sugestíven -vna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na sugestija 1: sugestiven glas; sugestivna moč / imeti sugestiven vpliv na otroke / sugestivno vprašanje vprašanje, ki nakazuje odgovor, kakršnega želi, pričakuje spraševalec
2. knjiž. ki zelo prevzame, vzbudi močen (čutni) vtis: sugestiven opis; sugestivna glasba, uprizoritev / sugestivno pripovedovanje prepričljivo
    sugestívno prisl.:
    besede so delovale sugestivno
SSKJ²
sugestívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost sugestivnega: sugestivnost njegovega pogleda / knjiž. politikova nadarjenost in sugestivnost moč vplivanja
SSKJ²
sugéstor -ja m (ẹ́)
psih. kdor komu kaj sugerira, zlasti pri hipnozi, zdravljenju: ta zdravnik je znan kot dober sugestor; sugestor in medij
SSKJ²
súh -a -o tudi -ó prid. (ȗ ú)
1. ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino; ant. moker: obrisati kaj s suho krpo; preobleči se v suho obleko; ceste so že suhe; suha drva rada gorijo; perilo je že suho; prst je suha kot poper / domov je prišel premražen, vendar suh / evfem. razvila je dojenčka in videla, da je suh da ni opravil male potrebe
// ki je brez vode: vodnjak je suh; suha struga
// ekspr. ki ni solzen: kljub bolečinam so bile njegove oči suhe / suho ihtenje brez solz
2. ki ima malo vlage, mokrote: zidati hišo na suhem terenu; biti potreben pijače kot suha zemlja dežja zelo / suh mraz; pihati je začel suh veter; zrak je zelo suh; suha vročina / zapadlo je nekaj suhega snega / oči so se ji bleščale v suhem lesku
// ki nima, ne vsebuje vlage, mokrote: poiskali so suho mesto za prenočevanje; imeti suho stanovanje / skorja suhega kruha; imeti suha usta
// v katerem so zaradi izgube vlage, vode prenehali življenjski procesi: posekati suhe veje; odstranjevati rastlinam suho in orumenelo listje; drevo je že suho / človek s suho roko z roko, katere mišičje je upadlo, usahlo zaradi zmanjšanja celic; pren. biti suha veja na narodnem drevesu
3. iz katerega je odstranjena vlaga, voda zaradi konzerviranja: pripraviti zalogo suhih gob; zelena in suha krma; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje / ker ni imela svežega kvasa, je zamesila s suhim
// ki je bil izpostavljen delovanju zraka ali tudi hladnega dima zaradi konzerviranja: suhe ribe; pršut in druge vrste suhega mesa
// ki je bil izpostavljen delovanju vročega dima zaradi konzerviranja: suha krača; kuhati skupaj z ričetom tudi suha svinjska rebra
4. nav. ekspr. v katerem ni (veliko) padavin: marec je navadno suh; lepa in suha jesen / Avstralija je zelo suha; suho podnebje / suho vreme se bo nadaljevalo
5. pri katerem se ne uporablja tekočina: suhi proizvodni postopki / suho brisanje, umivanje / suhi šampon; suho britje britje, pri katerem se ne uporablja milnica, navadno z električnim brivskim aparatom; suho stranišče stranišče brez izplakovanja s tekočo vodo
6. ki ima na telesu razmeroma malo tolšče, mesa; ant. debel: zelo suh človek; bil je velik in suh; suha krava; suh kot kost, prekla, trska / suhe noge / postati suh v obraz
7. ki ima, vsebuje zelo malo maščobe, masti: suha krema za obraz / ima zelo suhe lase / pečenka je bila zažgana in suha premalo sočna; to meso je preveč suho pusto
8. v zvezi suha južina pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom: po zidu je plezala suha južina; noge ima kot suha južina
9. ekspr. ki se ne da vplivati čustvom: postati suh pravnik / suhi prakticizem
// ki ne izraža čustev: s suhim glasom zavrniti koga; v nekaj suhih stavkih mu je sporočila svojo odločitev / to je rekel s suhim humorjem brez čustvene prizadetosti; suhi smeh; stil te knjige je zelo suh brezoseben / njegovo pripovedovanje se zdi nemogoče, vendar je suha resnica čista, gola resnica
● suhi kašelj kašelj brez izmečka; pog. že sredi meseca je (čisto) suh brez denarja; ekspr. moj kozarec je že suh v njem ni več vina; suhe barve, barvice barve, barvice v obliki svinčnika ali paličice, pri katerih se ne uporablja voda; suha hrana nekuhane, ohlajene ali konzervirane preprostejše jedi, navadno kot hrana za na pot; suha juha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; suha roba leseni izdelki domače obrti; suha tinta barvilo v obliki goste mase za polnjenje kemičnih svinčnikov; kemično črnilo; knjiž. v daljavi so zagledali suho zemljo kopno; ekspr. imeti suho grlo biti žejen; ekspr. to je bilo sedem suhih let čas brez uspehov pri delu, v kaki dejavnosti; čas revščine, pomanjkanja; suho zlato ekspr. tvojih besed ne morem vzeti za suho zlato ne verjamem ti popolnoma; star. skrinja, polna suhega zlata zlatnikov, cekinov; ekspr. ta človek je vreden suhega zlata je zelo dober, pošten; suh je kot poper nima denarja
♦ adm. suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; agr. suha gniloba bolezen sira, pri kateri postane skorja zelo suha, razjedena; suha snov snov, ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; alp. suhi plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; pršni plaz; elektr. suhi člen galvanski člen, v katerem je elektrolit zgoščen v želatinasto snov; fiz. suha para para s temperaturo vrelišča, v kateri je v plinastem stanju že vsa tekočina; gastr. suha klobasa zelo posušena kranjska klobasa; suha kvaša kvaša brez kisa ali vina in prekuhane vode; geogr. suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda; grad. suhi zid kamnit zid, pri katerem fuge niso zapolnjene z malto; kem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka; kozm. suha koža koža, ki izloča malo maščobe; les. zračno suhi les les, ki zaradi doseženega higroskopskega ravnotežja z zunanjo vlažnostjo nima več možnosti nadaljnjega naravnega sušenja; mont. suha separacija separacija brez vode, ročno, po teži; navt. suhi dok dok na kopnem; šport. suhi trening pripravljalna vadba za plavanje, smučanje, ki ne poteka v vodi, na snegu; teh. suhi led ogljikov dioksid v trdnem stanju; (suha) pena zelo obstojna pena za suho čiščenje tekstilnih talnih oblog; um. suha igla grafična tehnika, pri kateri praskanje v bakreno ploščo omogoča neostro risbo; odtis v tej tehniki; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; zool. suhe južine pajkovci s členastim zadkom in dolgimi nogami, Opiliones
    súho tudi suhó prisl.:
    suho odgovoriti, reči, vprašati; ves čas je suho pokašljeval; ogenj v peči je suho prasketal / v povedni rabi na sončni strani je že suho
    ♦     grad. suho vstavljeni robniki brez malte ali cementa
    súhi -a -o sam.:
    tekma med suhimi in debelimi; zbrisati kaj do suhega; likati na suho; biti na gorkem in suhem biti varen pred mrazom in dežjem, vlago; pog. konec meseca sem vedno na suhem brez denarja; hraniti seme na hladnem in suhem; priti domov v suhem ko ne dežuje, sneži; 
prim. suho
SSKJ²
suháč -a m (á)
ekspr. zelo suh človek: prišel je tudi tisti suhač; fant je velik in neroden suhač
SSKJ²
súhcen -a -o [suhcən] prid. (ȗ)
ekspr. zelo suh in droben: suhcena deklica, ženica; majhen in suhcen / prijel jo je za suhceno roko
SSKJ²
súhec -hca m (ȗ)
ekspr. zelo suh človek: majhen, žilav suhec / kot nagovor le jej, ti suhec
SSKJ²
súhica1 -e ž (ȗ) ekspr.
zelo suha ženska: hodi s tisto suhico; kolekcija, oblačila za suhice; debeluške in suhice / je prava suhica; ni ravno kakšna suhica je bolj okrogla
SSKJ²
suhíca2 -e ž (í)
knjiž. suha veja: odlomiti suhico
SSKJ²
súhlja -e ž (ȗ)
nar. koroško ženska, ki skrbi za sušenje lanu na sušilni jami: suhlja in terice
SSKJ²
suhljád -i ž (ȃ)
suho, odpadlo vejevje: suhljad mu je pokala pod nogami; iskati, nabirati suhljad; zažgati grmado suhljadi
SSKJ²
suhljàt -áta -o prid. (ȁ ā)
nekoliko suh: suhljat človek / deklica s suhljatim obrazom
SSKJ²
suhljátost -i ž (á)
značilnost suhljatega človeka: ob debelušni deklici je njegova suhljatost še bolj vidna
SSKJ²
suhljàv -áva -o prid. (ȁ á)
suhljat: suhljava ženska
SSKJ²
súho -ega s (ȗ)
knjiž. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; kopno1: morje in suho; promet po morju in po suhem
● ekspr. življenje ga je postavilo na suho kljub prizadevanju, trudu se njegove želje po boljšem, srečnejšem življenju niso uresničile; nezavestnega so potegnili na suho na breg, na obalo; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo; prim. suh
SSKJ²
suho... prvi del zloženk
nanašajoč se na suh: suholičen, suhomesen, suhopetec, suhorobar, suhorok, suhozemski
SSKJ²
suhôba -e ž (ó)
suhota, suhost: vlažnost in suhoba
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
suhôben -bna -o prid. (ó ō)
zastar. suh, suhoten: suhobna zemlja
SSKJ²
suhocvétnica -e ž (ẹ̑)
vrtn. cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; suha roža: šopek suhocvetnic
SSKJ²
suhomêsen -sna -o prid. (é)
v zvezi suhomesni izdelki izdelki iz suhega ali prekajenega mesa: prodajati suhomesne izdelke
SSKJ²
suhomontážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na suho montažo: monter suhomontažnih sistemov; suhomontažna gradnja; postaviti suhomontažno steno
SSKJ²
suhomrázica -e ž (ȃ)
star. mraz brez snega: suhomrazica je uničila ozimino
SSKJ²
suhopáren -rna -o prid. (á ā)
ekspr. pust2, dolgočasen: podatki so suhoparni, vendar poučni; suhoparno poročilo, predavanje / suhoparen človek; ne bodi tako suhoparen
    suhopárno prisl.:
    suhoparno pripovedovati
SSKJ²
suhopárnež -a m (ȃ)
ekspr. pust, dolgočasen človek: nerad je poslušal tega suhoparneža
SSKJ²
suhopárnost -i ž (á)
ekspr. pustost, dolgočasnost: suhoparnost statistike / ni se zanimal za matematiko in podobne suhoparnosti
SSKJ²
suhopét in suhopèt -éta -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́)
ekspr. ki ima suhe noge: velik suhopet fant
SSKJ²
suhopétec -tca m (ẹ̑)
ekspr. kdor ima suhe noge: kdo pa je tisti suhopetec
SSKJ²
súhor -ja m (ȗ)
knjiž. prepečenec: jesti suhor
♦ gastr. manjše posušene rezine kruha, povaljane v sladkorju ali cimetu
SSKJ²
suhoréber in suhorêber -bra -o prid. (ẹ̑; ȇ)
star. ki se mu zaradi suhosti vidijo rebra: suhoreber konj / tisti suhorebri fant
SSKJ²
suhorítec -tca m (ȋ)
nizko kdor ima suho zadnjico:
SSKJ²
suhoróbar -ja m (ọ̑)
izdelovalec ali prodajalec suhe robe: kupiti pri suhorobarju valjar in kuhalnice; spreten suhorobar / ribniški suhorobarji
SSKJ²
suhoróbarski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na suhorobarje ali suhorobarstvo: suhorobarski izdelki / suhorobarska obrt, tradicija
SSKJ²
suhoróbarstvo -a s (ọ̑)
obrt za izdelovanje suhe robe: suhorobarstvo v Ribniški dolini; suhorobarstvo in lončarstvo
SSKJ²
suhorók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima suhe roke ali suho roko: suhoroka ženska
SSKJ²
súhost tudi suhóst -i ž (ú; ọ̑)
značilnost suhega: suhost drv / suhost kot posledica bolezni, stradanja / ekspr. suhost kronike, statistike / občutiti suhost v ustih
SSKJ²
suhôta -e ž (ó)
1. stanje suhega: občutek suhote v ustih / suhota in bledica obraza / ekspr. notranja praznina in suhota
● star. sejati v suhoti v suhem vremenu
2. slabš. zelo suh človek: kako je le mogla tako suhoto zadeti kap
3. nar. zahodno prostor (v hiši): hiša s tremi suhotami
// (gospodarsko) poslopje, stavba: tik za suhoto se razprostira vinograd
SSKJ²
suhôten -tna -o prid. (ó)
nekoliko suh: nerodovitna suhotna zemlja / biti suhoten v obraz / ekspr. suhoten opis brez čustvene prizadetosti
    suhôtno prisl.:
    suhotno odgovoriti, se zasmejati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
suhotína -e ž (í)
knjiž. suh svet: nerodovitna suhotina
SSKJ²
suhôtnost -i ž (ó)
značilnost suhotnega: suhotnost obraza / ekspr. suhotnost življenjepisnih podatkov
SSKJ²
suhozémec -mca m (ẹ̑)
knjiž. kdor živi na kopnem: suhozemci in mornarji
SSKJ²
suhozémen -mna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. kopenski: suhozemni in pomorski promet / suhozemna vojska
SSKJ²
suhozémski -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. kopenski: suhozemske živali / pomorski, suhozemski in zračni promet / suhozemska vojska
SSKJ²
suicíd -a m (ȋ)
knjiž. samomor: narediti suicid
SSKJ²
suicidálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na suicid; samomorilen: suicidalni tip človeka; suicidalno nagnjenje, vedenje / apatičen in suicidalen narod
SSKJ²
suicidálnost -i ž (ȃ)
pojav ali dejstvo, da kdo naredi samomor; samomorilnost: depresija je eden od poglavitnih vzrokov suicidalnosti / prepoznati suicidalnost nagnjenost k samomoru
SSKJ²
suicíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na suicid; samomorilen: suicidno nagnjenje, vedenje / nekateri narodi so bolj suicidni kot drugi
SSKJ²
suicídnost -i ž (ȋ)
pojav ali dejstvo, da kdo naredi samomor; samomorilnost: depresivnost in suicidnost / potencialna suicidnost nagnjenost k samomoru
SSKJ²
suicidológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za suicidologijo: priznani, vodilni svetovni suicidolog; psihiatri in suicidologi
SSKJ²
suicidologíja -e ž (ȋ)
veda o samomorilnosti: razvoj suicidologije; članki s področja suicidologije; strokovnjak za suicidologijo / alkoholizem je v suicidologiji znan dejavnik tveganja
SSKJ²
suíta -e ž (ȋ)
1. hotelski apartma: predsedniška suita z razkošnim kaminom; bivanje, polpenzion v družinski suiti; apartmaji, sobe in suite
2. glasb. instrumentalna skladba z več krajšimi stavki, navadno plesnimi: igrati suito; suita in sonata / baletna suita katere stavki so odlomki baletne glasbe; baročna suita z najmanj štirimi določenimi plesnimi stavki; orkestralna suita; suita za godala / plesna suita
● knjiž. kralj s svojo suito s svojim spremstvom
SSKJ²
suíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na suito: suitna oblika / suitni stavek
SSKJ²
súk1 -a m (ȗ)
zastar. zasuk: suk telesa / suki dima
SSKJ²
súk2 -a m (ȗ)
v arabskem okolju trgovska ulica: trgovine v sukih / pokriti suk pokrita tržnica
SSKJ²
sukáč -a m (á)
nav. mn., zool. metulji, katerih gosenice uničujejo vinsko trto in sadno drevje, Tortricidae: škropiti proti sukačem / brstni, grozdni sukač
SSKJ²
sukálec -lca [sukau̯ca in sukalca] m (ȃ)
delavec, ki suka: sukalec volne / sukalec vrvi
SSKJ²
sukálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sukanje: sukalna hitrost / sukalna priprava
SSKJ²
sukálka -e [tudi sukau̯ka] ž (ȃ)
delavka, ki suka: zaposlena je kot sukalka / predilniška sukalka
♦ anat. mišica, ki obrača del telesa; obračalka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sukálnica -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za sukanje: delati v sukalnici
SSKJ²
sukálo -a s (á)
priprava za sukanje: sukalo se je zlomilo
SSKJ²
sukančárna -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za izdelovanje sukanca: predilnica in sukančarna
SSKJ²
súkančast -a -o prid. (ú)
ki je iz sukanca: sukančasto blago / sukančaste rokavice
SSKJ²
súkanček -čka m (ú)
nav. mn., gastr. droben svaljek iz moke in jajc za zakuho: pripraviti sukančke za juho
SSKJ²
súkanec -nca m (ú)
1. navadno gladka, iz več niti posukana preja, ki se uporablja zlasti za šivanje: vdeti sukanec v šivanko; črn sukanec; klobčič sukanca / laneni sukanec; pletilski, ribiški sukanec; spodnji, zgornji sukanec v šivalnem stroju
♦ obrt. sukanec za spenjanje; tekst. goseničasti sukanec okrasni sukanec iz dveh raznobarvnih niti, zasukanih druga okoli druge
2. nar. gostljata jed iz moke in vode; močnik: jesti sukanec
SSKJ²
súkanje tudi sukánje -a s (ú; ȃ)
glagolnik od sukati: sukanje vlaken / sukanje niti, vrvi / sukanje trupa / sukanje orožja; sukanje šivanke / sukanje v krogu
SSKJ²
súkati -am in súčem nedov., tudi sukájte; tudi sukála (ú)
1. vzdolžno viti kaj drugo okoli drugega, da nastane ena nit, en pramen: sukati pramene, vlakna / sukati volno / sukati niti v sukanec / ekspr. sukati (si) brke
2. premikati kaj okoli njegove osi v manjših, krajših premikih: med prsti sukati bilko; sukati glavo, telo; sukati volan zdaj v levo, zdaj v desno / sukati radijski gumb; sukati raženj / ekspr. na svatbi so fantje veselo sukali dekleta
3. ekspr. ustrezno namenu uporabljati kaj, delati s čim: to orodje, orožje zna dobro sukati / sukati iglo, šivanko šivati; spretno sukati kuhalnico kuhati; sukati meč mečevati se; sukati pero pisati; sukati volan voziti avtomobil, vozilo / zna sukati jezik spretno govoriti; hitro sukati pete hoditi, plesati
● ekspr. ona pa zna sukati moške jih podrejati svoji volji, zahtevam; knjiž. sukati oči v strop obračati
    súkati se 
    1. v manjših, neenakomernih zavojih se premikati okoli svoje osi: v reki se je sukal vrtinec / dim se suka proti nebu / zemlja se suka se vrti
    2. s prislovnim določilom premikati se, hoditi, spreminjajoč smer: sukal se je po sobi, ne vedoč, kaj naj stori
    // ekspr. opravljati svoje delo, premikajoč se zdaj v eno, zdaj v drugo smer: že eno uro se suka po kuhinji, pa še ni nič na mizi; bilo je veliko gostov, zato so se morali natakarji dobro, hitro sukati / dva mehanika sta se sukala okoli avtomobila; mati se kar preveč suka okoli dojenčka se ukvarja z njim
    3. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se kje z določenim namenom: rad se suka okoli deklet / zna se sukati v visoki družbi vesti
    4. ekspr. biti, nastopati v majhnem razponu: hitrost se je sukala okoli sedemdeset kilometrov na uro; višina teh hribov se suka okrog tisoč metrov / proizvodnja se suka med dvajsetimi in petindvajsetimi milijoni se giblje
    5. ekspr., v zvezi z okoli, okrog izraža, da je kaj središče ukvarjanja, zanimanja, spreminjajočega se glede na vidik, odnos: njegove misli so se sukale okoli dekleta; pogovor se je sukal okoli zadnjih dogodkov / poezija se suka najraje okoli ljubezni
    ●     ekspr. kako se sukajo naše stvari, zadeve potekajo, se razvijajo; ekspr. zanima ga, kako se suka svet kako se svet spreminja, kaj se po svetu dogaja; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi
    sukáje :
    pripovedovala je, sukaje stebelce med prsti; sukaje se v krogu, so peli; sukaje si brke, je bral
    sukajóč -a -e:
    sukajoče se vreteno; stal je tam, sukajoč klobuk v roki
    súkan -a -o:
    tanko sukana nit
    ♦     tekst. sukana preja nit, sukana iz dveh ali več prej
SSKJ²
sukcesíja -e ž (ȋ)
knjiž. zaporednost, postopnost: sukcesija dveh pojavov / časovna sukcesija
♦ pravn. pridobitev premoženja ali določenih pravic neposredno po kom drugem; nasledstvo
SSKJ²
sukcesíjski -a -o prid. (ȋ)
nasledstven: sukcesijski sporazum; odplačila sukcesijskih obveznosti; sukcesijska pogodba; reševanje sukcesijske problematike; sukcesijska pogajanja
SSKJ²
sukcesíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. zaporeden, postopen: sukcesivni dogodki; simultano in sukcesivno dogajanje / sukcesiven izid obeh delov knjige; sukcesivna izročitev blaga / sukcesivni prehod v drugačno obliko
    sukcesívno prisl.:
    sukcesivno nabavljen material
SSKJ²
sukljánka -e ž (á)
tekst. tkanina v sukljani vezavi, zlasti za zavese: izdelovati sukljanko
SSKJ²
sukljáti -ám nedov. (á ȃ)
nekoliko sukati: sukljati nitke / ekspr. sukljati (si) brke / cigaretni dim se suklja, star. suklja proti stropu / listje se je sukljalo po zraku
    sukljajóč -a -e:
    sukljajoči se dim, plamen
    suklján -a -o:
    sukljana nit
    ♦     tekst. sukljana vezava vezava, pri kateri se več osnovnih niti med seboj ovija
SSKJ²
suknár -ja m (á)
nekdaj izdelovalec sukna: postati suknar; suknar in klobučar
SSKJ²
suknáriti -im nedov. (á ȃ)
nekdaj ukvarjati se z izdelovanjem sukna: njegov stric je suknaril
SSKJ²
suknárna -e ž (ȃ)
nekdaj delavnica, obrat za izdelovanje sukna: delati v suknarni
SSKJ²
suknárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na suknarje ali suknarstvo: suknarska volna / suknarski pomočnik / suknarska obrt
SSKJ²
suknárstvo -a s (ȃ)
nekdaj suknarska obrt: suknarstvo in platnarstvo
SSKJ²
suknén -a -o prid. (ẹ̄)
ki je iz sukna: suknena obleka / sukneno blago
SSKJ²
súkniti -em dov. (ú ȗ)
zastar. švigniti: strela je suknila iz oblaka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
súknja -e ž (ȗ)
težko vrhnje moško oblačilo, ki sega navadno čez kolena in se spredaj zapenja: obleči, odpeti suknjo; črna, ponošena suknja; suknja z visokim ovratnikom; žep suknje / salonska suknja nekdaj suknjič, navadno črn, ki sega do kolen in ima zadnji del preklan
● star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; slabš. glej no, črna suknja duhovnik; star. prijazen je, čeprav nosi gosposko suknjo čeprav je gosposki človek; ekspr. že dva meseca nosi vojaško suknjo je pri vojakih; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živi
SSKJ²
suknjáč -a m (á)
zastar. gosposki človek, meščan: hotela se je poročiti s suknjačem, ne pa s kmetom
SSKJ²
súknjica -e ž (ȗ)
star. suknjič: obleči, sleči suknjico; moški v rjavi suknjici
SSKJ²
súknjič -a m (ȗ)
vrhnje oblačilo, zlasti moško, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: obleči, zapeti si suknjič; usnjen, žameten suknjič; ovratnik suknjiča / dvovrstni suknjič z gumbi v dveh vrstah; lovski suknjič; natakarski suknjič; suknjič na en gumb
SSKJ²
súknjičev -a -o (ȗ)
pridevnik od suknjič: suknjičev gumb, žep
SSKJ²
súkno -a s (ú)
groba, debela, polstena volnena tkanina, ki se uporablja zlasti za zimske plašče in uniforme: tkati sukno; igralna miza, pokrita z zelenim suknom; hlače iz sukna; sukno in platno / norveško, škotsko sukno
SSKJ²
sukulènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
nav. mn., bot. rastline, ki imajo veliko tkiva, vsebujočega vodo: kaktusi, netresk in drugi sukulenti / listni, stebelni sukulenti
SSKJ²
sukulénta -e ž (ẹ̑)
nav. mn., bot. sukulent
SSKJ²
sukulénten -tna -o prid. (ẹ̑)
bot. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo; mesnat: sukulentni listi / sukulentne rastline
SSKJ²
súkus -a m (ȗ)
1. agr. iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; matični sok: malinov sukus
2. knjiž. jedro, bistvo: sukus problema
SSKJ²
súlčar -ja m (ȗ)
ribič, ki lovi sulce: izkušen sulčar
SSKJ²
súlec -lca m (ȗ)
1. velika sladkovodna roparska riba z velikim gobcem in črnimi pegami: gojiti, loviti sulce; gibčen, težek sulec
2. ekspr. prebrisan, drzen človek, zlasti moški: temu sulcu ni nihče kos / kot nagovor ti presneti sulec
SSKJ²
sulf... prvi del zloženk, kem.
nanašajoč se na organske spojine z žveplom: sulfamid, sulfanilamid
SSKJ²
sulfamíd -a m (ȋ)
farm. sulfonamid: zdraviti s sulfamidi
SSKJ²
sulfamíden -dna -o prid. (ȋ)
farm. sulfonamiden: sulfamidna tableta
SSKJ²
sulfát -a m (ȃ)
kem. sol žveplove kisline: uporaba sulfatov za belila, gnojila, škropiva / amonijev, bakrov, kalcijev sulfat
SSKJ²
sulfáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sulfat: sulfatna raztopina
♦ teh. sulfatna celuloza celuloza, pridobljena tako, da se lignin odstrani z natrijevim hidroksidom in natrijevim sulfatom
SSKJ²
sulfíd -a m (ȋ)
kem. spojina žvepla s kakim elementom: bakrov, ogljikov, srebrov, svinčev sulfid; vodikov sulfid
SSKJ²
sulfíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sulfid: galenit, pirit in druge sulfidne rudnine / sulfidna spojina
SSKJ²
sulfít -a m (ȋ)
kem. sol žveplaste kisline: kalcijev sulfit; vodna raztopina natrijevega sulfita
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sulfíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sulfit: sulfitni postopek
♦ teh. sulfitna celuloza celuloza, pridobljena tako, da se lignin odstrani z natrijevim hidrogensulfitom
SSKJ²
sulfo... ali súlfo... prvi del zloženk (ȗ)
kem. nanašajoč se na organske spojine z žveplom: sulfobenzen
SSKJ²
sulfonamíd -a m (ȋ)
farm. zdravilo, ki uničuje mikroorganizme, zlasti bakterije, ali zavira njihovo rast: zdravljenje s sulfonamidi
SSKJ²
sulfonamíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sulfonamid: predpisati velik sulfonamidni odmerek / sulfonamidna injekcija, tableta
SSKJ²
sulfonírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kem. uvajati sulfonsko skupino v spojino: sulfonirati benzen
SSKJ²
sulfónski -a -o prid. (ọ̑)
kem. nanašajoč se na organske spojine z žveplom: sulfonske kisline / sulfonska skupina
SSKJ²
súlica -e ž (ȗ)
orožje v obliki dolge palice z ostro, navadno rombasto konico, za vbadanje, suvanje: prebosti koga s sulico; konjeniki, pešci, oboroženi s sulicami; kopje in sulica; pren., ekspr. ognjene sulice bliskov
SSKJ²
súličar -ja m (ȗ)
nekdaj vojak, oborožen s sulico: četa suličarjev
SSKJ²
súličarka -e ž (ȗ)
bot. vodna rastlina s suličastimi listi in belimi ali rožnatimi cveti v kobulih; žabarka: gojiti suličarke v akvariju
♦ zool. ameriška suličarka velika južnoameriška strupena kača s koničasto glavo, Bothrops
SSKJ²
súličast -a -o prid. (ȗ)
podoben sulici: suličasta oblika / suličasti vrhovi smrek
♦ bot. suličasti list
SSKJ²
súličastolísten -tna -o prid. (ȗ-ȋ)
bot. ki ima suličaste liste: suličastolistna rastlina / suličastolistni trpotec ozkolistni trpotec
SSKJ²
súličen -čna -o (ȗ)
pridevnik od sulica: sulična konica
SSKJ²
súličica -e ž (ȗ)
1. manjšalnica od sulica: dečki s čakami in suličicami
2. lov. prvo letalno pero v peruti sloke: med trofejami je imel tudi suličico
SSKJ²
súličnik -a m (ȗ)
nekdaj stojalo za sulice: vtakniti sulico v suličnik
SSKJ²
súlki in sulky -ja [druga oblika sálki] m (ȗ; ȃ)
lahek, navadno odprt enovprežni voz na dveh kolesih: sesti v sulki; tekmovati v novem sulkiju
SSKJ²
sulky gl. sulki
SSKJ²
súltan -a m (ȗ)
v nekaterih državah vladar: postati sultan; sultana je nasledil brat / nekdaj turški sultan; sultan Murat
● ekspr. ta človek je pravi sultan zelo ukazovalen, brezobziren
SSKJ²
sultanát -a m (ȃ)
država, ki ji vlada sultan: meje sultanata / sultanat Oman
SSKJ²
sultanína -e ž (ȋ)
nav. mn. velika svetla rozina brez pečk: posuti testo s sultaninami; korinte in sultanine
SSKJ²
súltanka -e ž (ȗ)
v nekaterih državah vsaka od sultanovih žen, zlasti najpomembnejša: sultanka je rodila sina
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
súltanov -a -o (ȗ)
pridevnik od sultan: sultanovi sinovi
SSKJ²
súltanski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na sultane: sultanska oblast / sultanska Turčija Turčija do odprave monarhije leta 1922
● ekspr. sultanski nastop ukazovalen, brezobziren
SSKJ²
súm -a m (ȗ)
na nepotrjenem dokazu temelječa misel
a) da je kdo lahko v določeni zvezi s slabim, nedovoljenim dejanjem: sum je bil utemeljen; odvrniti sum od sebe; njegovo vedenje vzbuja sum; rahel sum; ekspr. v tem ni niti sence suma / sum leti, meri nanj osumljen je on; pog. sum bo padel na vse vsi bodo osumljeni; imeti koga na sumu sumiti ga
b) da je kaj lahko v resnici slabo, nezaželeno: sum, da je (bolezen) rak, se je okrepil, potrdil; sum, da je potrdilo ponarejeno / med. žarg. sum na zlom
● pog. obšel ga je sum v to možnost dvom o njej
♦ pravn. sum kaznivega dejanja
SSKJ²
súma -e ž (ū) knjiž.
1. vsota, seštevek: plačati veliko sumo
♦ mat. znak za sumo
2. povzetek: podati sumo predavanja
SSKJ²
sumácija -e ž (á)
1. mat. seštevanje: znak za sumacijo
2. knjiž. povzetek: sumacija predavanja
♦ biol. sumacija dražljajev seštevanje dražljajev, ki so vsak zase po jakosti pod dražljajskim pragom, njihovo hkratno delovanje pa povzroči vzburjenje
SSKJ²
sumánd -a m (ā)
mat. število, ki se prišteva ali h kateremu se prišteva; seštevanec: vsota sumandov
SSKJ²
sumáren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. kratek, povzemajoč: sumaren pregled / sumarni zapisnik / moti ga tako sumarno prikazovanje problemov posplošeno, poenostavljeno
♦ pravn. sumarni postopek skrajšani postopek
    sumárno prisl.:
    ne obravnavati česa podrobno, ampak le sumarno
    ●     knjiž. v članku so poročila navedena le sumarno so le našteta; knjiž. kritiki so razstavo sumarno pohvalili na splošno
SSKJ²
sumáričen -čna -o prid. (á)
knjiž. kratek, povzemajoč: sumaričen pregled slovenske književnosti; sumarično poročilo / ocena je preveč sumarična posplošena, poenostavljena
    sumárično prisl.:
    sumarično podana vsebina
SSKJ²
súmen -mna -o prid. (ú ū)
1. knjiž. ki sumi: biti zlobno sumen / sumni pogledi
2. star. sumljiv: postal jim je sumen / sumne lise na koži
    súmno prisl.:
    sumno pogledati / v povedni rabi sumno se mu je zdelo, da molči
SSKJ²
sumêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na Sumerce ali Sumer: sumerski jezik; klinopisna sumerska pisava
SSKJ²
sumíranje -a s (ȋ)
glagolnik od sumirati: sumiranje, subtrakcija in druge računske operacije / sumiranje delov v skladno celoto
SSKJ²
sumírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. mat. seštevati: sumirati cela števila
2. knjiž. povzemati: sumirati mnenja predavateljev
// združevati: sumirati sile posameznikov; v človeku se sumirajo različni faktorji
SSKJ²
súmiti -im nedov. (ū ȗ)
1. brez (potrjenega) dokaza misliti, da je kdo lahko v določeni zvezi s kakim slabim, nedovoljenim dejanjem: sumijo, a dokazati ne morejo; sumiti koga tihotapljenja; sumijo, da je on zažgal; sumil je soseda, da zapeljuje njegovo ženo
2. domnevati kaj slabega, nedovoljenega: sumijo, da je nesrečo povzročila nepazljivost / med. žarg. zdravniki sumijo na hudo bolezen sklepajo
● pog. sumiti v poštenost koga ne biti prepričan o njegovi poštenosti
    sumèč -éča -e:
    sumeč pogled
SSKJ²
sumljív -a -o prid., sumljívejši (ī í)
ki vzbuja sum: zaradi svojega vedenja ji je postal sumljiv; sumljiva oseba / sumljive okoliščine; njegovo ravnanje se mi zdi sumljivo / ekspr. ženska sumljive preteklosti moralno oporečna / bolnikova oteklina, temperatura je sumljiva / ekspr. vino sumljive barve
    sumljívo prisl.:
    sumljivo se vesti / v povedni rabi sumljivo se jim je zdelo, da molči; sam.: če opazite kaj sumljivega, sporočite
SSKJ²
sumljívec -vca m (ȋ)
1. kdor (rad) sumi: sumljivcu je bilo dovolj, da ju je videl skupaj
2. ekspr. sumljiv človek: neki sumljivci se potikajo okoli skladišča; zapreti sumljivca
SSKJ²
sumljívež -a m (ȋ)
ekspr. sumljiv človek: sumljiveža so zaprli
SSKJ²
sumljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost sumljivega človeka: sumljivost neznanih oseb / sumljivost ravnanja
SSKJ²
sumníčav -a -o tudi sumničàv -áva -o prid. (í; ȁ á)
ki (rad) sumniči: bil je zelo sumničav; sumničave ženske
// ki izraža, kaže, da kdo sumniči: sumničavi pogledi; sumničava domišljija
    sumníčavo tudi sumničávo prisl.:
    sumničavo gledati, vprašati
SSKJ²
sumníčavost tudi sumničávost -i ž (í; á)
lastnost, značilnost sumničavega človeka: poznal je njihovo sumničavost / vzbuditi sumničavost sumničenje
SSKJ²
sumníčenje -a s (ī)
glagolnik od sumničiti: vznemirjalo ga je sosedovo sumničenje; zavračati sumničenje; imeti razlog za sumničenje / ekspr. boleča sumničenja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sumníčiti -im nedov. (í ȋ)
nekoliko sumiti, zlasti neutemeljeno: sumničil je sodelavce, češ da ga tožijo šefu; brez potrebe sumničiti
SSKJ²
súmnja -e ž (ū)
knjiž. sum: to jim je vzbujalo sumnjo, da je on zažgal; iskati potrdila za svojo sumnjo
SSKJ²
súmnjati -am nedov. (ū)
zastar. sumiti: sumnjati drug drugega
SSKJ²
sumnjív -a -o prid. (ī í)
1. star. ki (rad) sumi: to so nezaupljivi in sumnjivi ljudje / sumnjiv pogled
2. zastar. sumljiv: sumnjive ljudi so aretirali / njegova prijaznost se ji je zdela sumnjiva
SSKJ²
súmo -a m (ȗ)
tradicionalna japonska rokoborba, pri kateri tekmovalca poskušata drug drugega izriniti iz ringa ali spraviti na tla: trenirati sumo; v prid. rabi: sumo borec sumoborec
SSKJ²
súmobórec in súmo bórec -rca m (ȗ-ọ̑)
športnik, ki se ukvarja s sumom, tradicionalno japonsko rokoborbo: amaterski, poklicni sumoborec; združenje sumoborcev / japonski sumoborec
SSKJ²
súna -e ž (ú)
v muslimanski veri v koranu nezapisani nauki Mohameda in prvih štirih kalifov: priznavati Suno in Koran
SSKJ²
súnek -nka m (ȗ)
1. hiter, kratek in sorazmerno močen gib: ob sunku si izpahniti roko; sunek proti obrazu; sunek s kolenom, z roko; sunek z nožem / telo se mu je treslo v sunkih; s sunkom odpreti vrata
// hiter, kratek in sorazmerno močen premik česa sploh: sunek puške, ročice / sunek vetra; burja je pihala v sunkih do sto kilometrov na uro / ob prvem potresnem sunku so ljudje zbežali na prosto
// sila, ki nastane kot posledica takega giba, premika: sunek ga je podrl na tla; ublažiti sunek; močen, rahel sunek / sunki voza so ga premetavali sem in tja / dobiti sunek v trebuh
2. ekspr. oborožena vojaška akcija s hitrim premikom v določeno smer: odbiti sovražnikov sunek
3. ekspr. nenadna, močna pobuda, spodbuda: njegove besede so bile sunek, ki je sprožil to odločitev
4. knjiž. nenadna, močna in kratkotrajna pojavitev česa: sunek strahu / kričanje je prihajalo v sunkih do njih
♦ elektr. (električni) sunek kratkotrajen električni tok, nastal z zelo hitrim povečanjem na določeno vrednost; impulz; fiz. sunek produkt nespremenljive količine in časa; impulz; pojav, ki nenadoma nastopi in v kratkem času poneha; pulz; lov., voj. milostni sunek s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu; šport. sunek dviganje uteži, pri katerem mora dvigalec utež najprej naložiti na prsi, nato pa jo dvigniti nad glavo; dvigniti v sunku sto kilogramov
SSKJ²
sunít -a m (ȋ)
pripadnik muslimanske vere, ki poleg Korana priznava tudi Suno: suniti in šiiti
SSKJ²
súniti -em dov. (ú ȗ)
1. narediti hiter, kratek in sorazmerno močen gib: suniti z glavo, roko; suniti s pestjo navzgor / suniti z nožem proti komu
// preh. s takim gibom udariti, zadeti: suniti nasprotnika; suniti koga s kolenom v trebuh / suniti kroglo s palico; suniti koga z nožem v srce zabosti; suniti s čevljem v vrata brcniti / nesi previdno, da koga ne suneš; po nesreči se suniti v nos / puška ob strelu sune v ramo
2. preh., s prislovnim določilom z (močnim) sunkom spraviti kaj s kakega mesta, na kako mesto: suniti knjigo z mize, pod mizo; suniti kozarec od sebe; suniti pijanca čez prag; suniti zaboj nazaj
♦ šport. suniti kroglo (dvajset metrov)
3. preh., pog., ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): kdaj pa kdaj ga rad sune kak kozarček / suniti žganje vase
4. preh., pog. ukrasti: suniti komu avtomobil, denarnico
● ekspr. nenadoma je sunil iz sebe: Pojdi sunkovito izgovoril, rekel; ekspr. suniti delavca na cesto odpustiti (z dela)
    súnjen -a -o:
    vrniti sunjeno denarnico
SSKJ²
súnkoma prisl. (ȗ)
knjiž. v sunkih, s sunki: množica se sunkoma pomika k vhodu; veter se sunkoma zaganja v obraz / ihtela je tiho, sunkoma
// s sunkom: sunkoma odpreti vrata / sunkoma se predramiti
SSKJ²
súnkoven -vna -o prid.(ȗ)
nanašajoč se na sunek: sunkovni val ob eksploziji
    súnkovno prisl.:
    sunkovno odporen
SSKJ²
sunkovít -a -o prid.(ȋ)
1. hiter, kratek in sorazmerno močen: sunkovit gib, premik
2. pri katerem se pojavljajo sunki: sunkovita vožnja / sunkovit veter veter v sunkih, s sunki
3. kratkotrajen, močen in v presledkih ponavljajoč se: sunkovit smeh / sunkovito dihanje
// nenaden in močen: sunkovita bolečina / sunkovita obremenitev
    sunkovíto prisl.:
    sunkovito dvigniti, se ustaviti; sunkovito izgovorjene besede
SSKJ²
sunkovítost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost sunkovitega: sunkovitost kretenj / sunkovitost vetra
SSKJ²
sunljáj -a m (ȃ)
star. sunek: sunljaj v ramo
SSKJ²
supé -êja m (ẹ̑ ȇ)
1. v francoskem okolju večerja (po večerni predstavi, prireditvi): ko sta prišla iz gledališča, sta imela supe
2. knjiž. slovesna večerja: prirediti supe
SSKJ²
súper1 -ja tudi -pra m (ȗ)
pog. visokooktanski bencin: natočiti super; liter superja
SSKJ²
súper2 -- prid. (ȗ) pog.
1. ki zelo presega navadne, običajne lastnosti česa: to je super kič; super manekenka
2. izvrsten, odličen: ima super avtomobil; obleka je super
● pog. super bencin visokooktanski bencin; publ. super profit in superprofit ekstra profit; prisl.: super poješ / imam super veliko dela zelo / kot vzklik kako je s teboj? Super
SSKJ²
super... ali súper... predpona v sestavljenkah (ȗ)
za izražanje
a) preseganja navadne, običajne mere: supermarket, supersila, supertanker
b) kvalitativnega preseganja: superaristokrat, superavtomat
c) visoke stopnje: superekspresen, supermoderen
č) ponovitve na drugi, višji stopnji: superanaliza, superarbitraža
SSKJ²
súperarbitrírati -am dov. in nedov. (ȗ-ȋ)
v stari Avstriji z višjo zdravniško komisijo ugotoviti (ne)sposobnost koga za vojaško službo: superarbitrirati vojaka
// pog. po taki ugotovitvi nesposobnosti odpustiti iz vojaške službe: vojaka brez prsta na desni roki so superarbitrirali
    súperarbitríran -a -o:
    biti superarbitriran
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
súperavtomátičen -čna -o prid. (ȗ-á)
pri katerem je avtomatično delovanje zelo izpopolnjeno: superavtomatičen pralni stroj; superavtomatična ura
SSKJ²
súperavtomátski -a -o prid. (ȗ-ȃ)
pri katerem je avtomatsko delovanje zelo izpopolnjeno: superavtomatski pralni stroj; superavtomatska ura
SSKJ²
súperbómba -e ž (ȗ-ọ̑)
publ. bomba, zlasti atomska, ki po rušilni moči zelo presega ostale vrste bomb: eksplozija superbombe
SSKJ²
súperca1 -e ž (ȗ) pog.
liter piva, postreženega v kozarcu: naročiti, postreči superco / superca piva
SSKJ²
súperca2 -- prid. (ȗ) pog., navadno v povedni rabi
izvrsten, odličen: res superca film, komad; fantje so superca, nobenega se ne bi branila
    súperca prisl.:
    biti superca zadovoljen; bilo bi superca, če bi bila naloga čim prej gotova
SSKJ²
súperca3 medm. (ȗ) pog.
izraža podkrepitev trditve: superca, dobro smo nastopili
SSKJ²
súpercivilizácija -e ž (ȗ-á)
publ. zelo razvita civilizacija: supercivilizacija zahodnega sveta
SSKJ²
súperdržáva -e ž (ȗ-ȃ)
skupnost več samostojnih držav, narodov, združenih pod centralno politično-administrativno oblastjo: superdržava s skupno vojaško in zunanjo politiko; oblikovanje, vzpostavljanje evropske superdržave / centralizirana superdržava; federalna superdržava
SSKJ²
súperégo -a m (ȗ-ẹ̑)
psih., po Freudu nezavedna družbena plast življenja človeka, nadjaz: značilnosti superega
SSKJ²
súperfinále -a m (ȗ-ȃ)
šport. tekma za končnega zmagovalca med prvouvrščenim in drugouvrščenim moštvom finalnega tekmovanja: košarkarski superfinale
SSKJ²
superfosfát -a m (ȃ)
agr. umetno gnojilo, ki vsebuje fosfor in kalcij: gnojiti s superfosfatom
SSKJ²
súperhíter -tra -o prid. (ȗ-í ȗ-ī)
zelo hiter: superhitri računalnik; superhitra jadrnica; dostop do superhitre internetne povezave; superhitro letalo / superhitri vlak potniški vlak z zelo pospešeno hitrostjo
SSKJ²
súperintendènt -ênta tudi -énta m (ȗ-ȅ ȗ-é, ȗ-ẹ́)
v protestantskem okolju predstojnik večje cerkvene upravne enote: postati superintendent / superintendent Trubar
SSKJ²
supêrior1 -ja m (ē)
rel. predstojnik, zlasti samostana: postati superior / jezuitski, kartuzijanski superior
SSKJ²
superiór2 -ja m (ọ̑)
papir. navadno bel, na eni strani gladek ovojni papir: vrečke iz superiorja
SSKJ²
superióren -rna -o prid. (ọ̑) knjiž.
1. ki po sposobnostih, zlasti duševnih, presega druge; sposobnejši, večvreden: superioren človek / intelektualno superioren; teorija o superiornih rasah
// ki po moči, ugledu presega druge: gospodarsko, vojaško superiorna država / superioren poklic
2. ki kaže zavest o takem preseganju: superioren odgovor; superiorna mirnost / superioren odnos
// ekspr. vzvišen, ošaben: ne bodi tako superioren; njegovo superiorno vedenje jih je žalilo / superioren do vrstnikov, nad vrstniki
    superiórno prisl.:
    superiorno odgovarjati
SSKJ²
superiórnost -i ž (ọ̑)
knjiž. stanje, lastnost superiornega; večja sposobnost, večvrednost: dokazati, potrditi svojo superiornost; zavest superiornosti / gospodarska, vojaška superiornost premoč, prevlada / ekspr. superiornost pogleda, vedenja
SSKJ²
súperlativ -a m (ȗ)
1. jezikosl. oblika, ki izraža najvišjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova; presežnik: najboljši je superlativ od dober; komparativ in superlativ
2. nav. mn., ekspr. beseda, ki izraža veliko hvalo, pohvalo: v poročilu uporablja same superlative; opisati s superlativi / govoriti o kom v samih superlativih zelo ga hvaliti
SSKJ²
súperlativen -vna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na superlativ: superlativne končnice / superlativna ocena filma zelo pohvalna
SSKJ²
superman in súpermen -a [súpermen] m (ȗ) ekspr.
nadpovprečno sposoben moški, ki je navadno uspešen na več področjih: med tekmo se je zdelo, da je superman / teniški superman
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
súpermáraton -a m (ȗ-ȃ)
šport. tek na razdaljo, daljšo od 42,195 km; ultramaraton: vsako leto preteče 75-kilometrski supermaraton; nastopiti na supermaratonu
SSKJ²
súpermáratonec tudi súpermaratónec -nca m (ȗ-ȃ; ȗ-ọ̑)
šport. športnik, ki se ukvarja s supermaratonom; ultramaratonec: supermaratonec je končal tek čez Ameriko
SSKJ²
súpermárket -a m (ȗ-ȃ)
trg. velika samopostrežna trgovina: kupovati v supermarketu
SSKJ²
supermen gl. superman
SSKJ²
súpermodél -a m (ȗ-ẹ̑)
vrhunski maneken, vrhunska manekenka: supermodeli so se sprehajali po modnih pistah; postati supermodel Slovenije
SSKJ²
súpermodélka -e ž (ȗ-ẹ̑)
vrhunska manekenka: ni več aktivna supermodelka / vrhunska supermodelka
SSKJ²
súpermodêren -rna -o prid. (ȗ-é ȗ-ē)
ekspr. zelo moderen: supermoderen avtomobil; supermoderno stanovanje
SSKJ²
súpermôški -ega m (ȗ-ó) ekspr.
nadpovprečno sposoben moški, ki je navadno uspešen na več področjih: lik supermoškega
SSKJ²
súpernôva -e ž (ȗ-ȏ)
astron. novi podobna zvezda, ki ima veliko večjo maso in ob erupciji močnejšo svetlobo: pojav supernove
SSKJ²
súperoksíd in superoksíd -a m (ȗ-ȋ; ȋ)
spojina enega atoma elementa z dvema med seboj povezanima atomoma kisika, kem. peroksid: vodikov superoksid in druga belila
SSKJ²
superponírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
fiz. združevati se z drugim valovanjem, drugimi valovanji, sestavljati se: valovanji se superponirata
SSKJ²
superpozícija -e ž (í)
fiz. združevanje dveh ali več valovanj:
SSKJ²
súperprevóden -dna -o prid. (ȗ-ọ̄)
elektr. ki pri zelo nizki temperaturi izgubi električno upornost; supraprevoden: superprevodne kovine
SSKJ²
súperprevódnost -i ž (ȗ-ọ̄)
elektr. lastnost nekaterih kovin, da pri zelo nizki temperaturi izgubijo električno upornost; supraprevodnost: superprevodnost svinca
SSKJ²
superprofit gl. super2
SSKJ²
súperračunálnik -a m (ȗ-ȃ)
izredno hiter in zmogljiv računalnik: izdelava, nakup superračunalnika; ob pomoči superračunalnikov in satelitov so vremenske napovedi danes zanesljivejše kot včasih
SSKJ²
súperrevizíja tudi súperrevízija -e ž (ȗ-ȋ; ȗ-í)
višja, ponovna revizija: opraviti superrevizijo
♦ film. strokovno vodstvo, nadzorovanje dela režiserja začetnika
SSKJ²
súpersíla -e ž (ȗ-í)
publ. velesila, zlasti Združene države Amerike in do 1991 Sovjetska zveza: pogajanja, vpliv supersil / atomska, gospodarska supersila
SSKJ²
supersóničen -čna -o prid. (ọ́)
ki ima večjo hitrost kot zvok; nadzvočen: leteti s supersonično hitrostjo; supersonična prevodnost vode / supersonični izstrelek; supersonična raketa; supersonično letalo
SSKJ²
supersónik -a m (ọ̄)
let. žarg. nadzvočno letalo: leteti s supersonikom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
súperstruktúra -e ž (ȗ-ȗ)
obsežna celota, sestavljena iz medsebojno povezanih, odvisnih elementov: družba je superstruktura; ideološke superstrukture
♦ soc. družbena superstruktura organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti; družbena nadstavba
SSKJ²
súpertánker -ja m (ȗ-á)
navt. tanker z zelo veliko nosilnostjo: graditi supertanker
SSKJ²
súpertrdnjáva -e ž (ȗ-ȃ)
publ. štirimotorni ameriški bombnik B-29: pilotirati supertrdnjavo
SSKJ²
súpervèleslálom -a m (ȗ-ȅ-ȃ)
hitra smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec vijuga po strmini med zelo redko postavljenimi vratci: moški superveleslalom; zadnji superveleslalom sezone; nekdanja specialistka za veleslalom in superveleslalom je zdaj odlična slalomistka
SSKJ²
supervizíja -e ž (ȋ)
1. strokovno vodenje in nadzorovanje: učiteljem je treba omogočiti supervizijo in nenehno strokovno izpopolnjevanje
2. psiht. metoda razvijanja posameznikovih navadno delovnih zmožnosti, ki temelji na uzaveščanju lastnih miselnih in vedenjskih strategij: individualna, skupinska supervizija; supervizija za svetovalce v podjetjih / supervizija za svetovalce v podjetjih
SSKJ²
supervízor -ja m (ȋ)
1. kdor strokovno vodi, nadzoruje delo: izkušen supervizor z licenco; odgovornosti supervizorja; usposabljanje, izobraževanje za supervizorja / naloge supervizorja bančnega sistema / vodstvo supervizorjev
// film. kdor strokovno vodi, nadzoruje delo režiserja začetnika: pri filmu je sodeloval kot supervizor
2. psiht. kdor se poklicno ukvarja z metodo razvijanja posameznikovih navadno delovnih zmožnosti: supervizorji skrbijo tudi za preprečevanje konfliktov; pomoč zunanjega supervizorja; pogovor s supervizorjem; psihoterapevt in supervizor
SSKJ²
supervízorka -e ž (ȋ)
1. ženska, ki strokovno vodi, nadzoruje delo: supervizorka v državni banki; položaj supervizorke
2. psiht. ženska, ki se poklicno ukvarja z metodo razvijanja posameznikovih navadno delovnih zmožnosti: poiskati pomoč supervizorke; dela kot psihoterapevtka in supervizorka terapevtskih programov
SSKJ²
súperžénska -e ž (ȗ-ẹ́) ekspr.
nadpovprečno sposobna ženska, ki je navadno uspešna na več področjih: superženske in supermoški / mit o sodobni superženski
SSKJ²
supín -a m (ȋ)
jezikosl. namenilnik: infinitiv in supin
SSKJ²
supírati -am nedov. in dov. (ȋ)
v francoskem okolju večerjati (po večerni predstavi, prireditvi): supirati v znani restavraciji
SSKJ²
suplemènt -ênta m (ȅ é)
biblio. dodatni, dopolnilni zvezek, snopič; dodatek, dopolnilo: suplement k enciklopediji
SSKJ²
suplementáren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. dodaten, dopolnilen: to je suplementarna naloga tega odbora
♦ geom. suplementarna kota kota, ki merita skupaj 180°
SSKJ²
suplénca -e ž (ẹ̑)
šol. nadomeščanje začasno odsotnega učitelja: razpisati suplence; opraviti suplenco
SSKJ²
suplènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
nekdaj profesor pripravnik: takrat je bil še suplent; mesto suplenta / gimnazijski suplent
SSKJ²
suplêntka tudi supléntka -e ž (ē; ẹ̄)
nekdaj profesorica pripravnica: suplentka na gimnaziji
SSKJ²
suplêntski tudi supléntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na suplente: suplentsko mesto / suplentska leta je preživel v podeželskem mestu
SSKJ²
suplentúra -e ž (ȗ)
nekdaj mesto, služba suplenta: dobiti suplenturo na gimnaziji
SSKJ²
supletíven -vna -o prid. (ȋ)
jezikosl. ki z drugo, glede na izvor različno obliko sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; nadomesten: supletivna osnova za jaz je mene
SSKJ²
suplíranje -a s (ȋ)
glagolnik od suplirati: določiti profesorja za supliranje
SSKJ²
suplírati -am nedov. in dov. (ȋ)
šol. nadomeščati začasno odsotnega učitelja: tretjo uro bo supliral profesor slovenščine / suplirati obolelega tovariša
♦ pravn. suplirati pogodbeno voljo nadomestiti soglasje stranke pri sklenitvi pogodbe
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
suponírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. sprejemati mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost; predpostavljati: suponiramo, da je to že znano / zakon suponira osebno svobodo / pri prevajalcu suponiramo dobro poznavanje kulture pričakujemo, predvidevamo; suponiral je, da to ni namenjeno njemu menil, mislil
    suponíran -a -o:
    suponirano dejstvo
SSKJ²
supórt -a m (ọ̑)
strojn. gibljivi del obdelovalnega stroja, zlasti stružnice, za nošenje, držanje rezilnega orodja: pritrditi rezilo v suport
SSKJ²
supozícija -e ž (í)
knjiž. predpostavka: pri reševanju problema izhajati z določenih supozicij / ta trditev je le supozicija domneva, hipoteza
SSKJ²
supozitórij -a m (ọ́)
med. zdravilo v obliki paličice, ki se daje v danko; svečka
SSKJ²
súpra... predpona v sestavljenkah (ȗ)
za izražanje
a) preseganja navadne, običajne mere: suprafluidnost, supraprevoden
b) kvalitativnega preseganja: supranaturalizem, supraracionalen
SSKJ²
súpranaturalístičen -čna -o prid. (ȗ-í)
nanašajoč se na supranaturalizem: supranaturalistična razlaga / supranaturalistični svetovni nazor
SSKJ²
súpranaturalízem -zma m (ȗ-ī)
filoz. nazor, ki priznava poleg narave še obstoj nadnaravnih pojavov, čudežev: krščanski supranaturalizem
SSKJ²
súpraprevóden -dna -o prid. (ȗ-ọ̄)
elektr. ki pri zelo nizki temperaturi izgubi električno upornost: supraprevodna kovina / supraprevodni kabel
SSKJ²
súpraprevódnost -i ž (ȗ-ọ̄)
elektr. lastnost nekaterih kovin, da pri zelo nizki temperaturi izgubijo električno upornost: supraprevodnost svinca
SSKJ²
supremacíja -e ž (ȋ)
knjiž. premoč, nadvlada: supremacija večjega naroda nad manjšim / ekonomska, kulturna supremacija
SSKJ²
supremát -a m (ȃ)
knjiž. premoč, nadvlada: pomorski supremat države / supremat ene funkcije nad drugimi prvenstvo, prednost
SSKJ²
súra -e ž (ū)
v muslimanskem okolju poglavje v Koranu: brati, peti sure; sura deset
SSKJ²
súrdopedagóg -a m (ȗ-ọ̑)
strokovnjak za surdopedagogiko: surdopedagogi in logopedi
SSKJ²
súrdopedagógika -e ž (ȗ-ọ́)
specialna pedagogika za slušno prizadete: strokovnjak za surdopedagogiko
SSKJ²
surf in sŕf -a [sə̀rf] m (ə̏)
deska z gibljivim jamborom za vožnjo po vodi s pomočjo vetra, jadralna deska: kupiti surf; stati na surfu; v prid. rabi: surf glasba zvrst popularne rock glasbe, nastale v 60. letih 20. stoletja, za katero je značilen poudarjen zvok električnih kitar in izrazita melodičnost
SSKJ²
surfanje in sŕfanje -a [sə̀rfanje] s (ə̏)
glagolnik od surfati: pri surfanju obstaja več vrst desk in jader za različne moči vetra; šola, tečaj surfanja; tekmovanje v surfanju; jadranje, kajtanje in surfanje / surfanje na valovih; deska, obleka za surfanje; primerni valovi za surfanje / surfanje po spletnih straneh; program, računalnik za surfanje
SSKJ²
surfar in sŕfar -ja [sə̀rfar] m (ə̏)
1. kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski; jadralec na deski, deskar: en surfar je bil že v vodi, preostali pa še na obali; izkušen, profesionalni surfar; navdušen, strasten surfar; oprema za surfarje
// kdor se vozi po valovih z desko brez jadra: surfarja je napadel morski pes; plaže z visokimi valovi so pravi raj za surfarje; surfarji in jadralci
2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; deskar: število surfarjev po internetu se povečuje
SSKJ²
surfati -am in sŕfati -am [sə̀rfati] nedov. (ə̏)
1. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi; jadrati na deski, deskati1: surfati in smučati na vodi
2. pregledovati strani na svetovnem spletu; brskati: surfati po (svetovnem) spletu
SSKJ²
surfer -ja [sə̀rfer] m (ə̏)
1. kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski; jadralec na deski, deskar: ker vsak prosti trenutek preživi na vodi, se lahko pohvali, da je že dober surfer
// kdor se vozi po valovih z desko brez jadra: na koralnem grebenu, kjer se lomijo velikanski valovi, svoje spretnosti preizkušajo najpogumnejši surferji
2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; deskar: vsak dan po internetu komunicira z različnimi surferji
SSKJ²
surfínija -e ž (í)
okrasna enoletna rastlina z raznobarvnimi lijakastimi cveti, vzgojena iz petunije: sadike surfinij; korita, košare s cvetočimi rdečimi surfinijami; gnojilo, zemlja za surfinije; pelargonije, surfinije in viseče petunije
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
súrka -e ž (ȗ)
v 19. stoletju suknjič, navadno sive barve, ki se zapenja z vrvicami, kot znamenje pripadnosti ilirizmu, slovanstvu: nositi surko; oblečen v surko
SSKJ²
surogát -a m (ȃ)
knjiž. nadomestek: naravna hrana in surogati / kavni surogat pražena zrna ječmena, rži; pren. to je le surogat prave sreče
SSKJ²
surogáten -tna -o prid. (ȃ)
knjiž. nadomesten: surogatne sestavine / to je samo surogatna resničnost
SSKJ²
suròv -ôva -o prid., surôvejši (ȍ ȏ)
1. ki je v naravnem stanju in ni obdelan, očiščen: surovi baker; surovi diamant; surova nafta / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo; surova guma kavčuk; surova drva neposušena
2. ki ni (popolnoma) kuhan, pečen: krompir je še surov; surovo jajce, meso / surova hrana / surovo maslo maslo, ki se pridobi neposredno iz smetane
3. ki ni dokončno izdelan, obdelan: surova tkanina; stavba v surovem stanju / surov zid neometan / ekspr.: ti podatki so surovi; surovo gradivo
4. ki v odnosu do ljudi, živali na žaljiv, nasilen način kaže svoje negativne lastnosti: surov človek / bil je surov z njo
// ki izraža, kaže lastnosti takega človeka: surove poteze obraza / surov glas; surove besede; surovo govorjenje / surovi udarci; surovo zasliševanje / ekspr.: surovi časi; svet je surov
5. ekspr. zaradi svojih naravnih lastnosti za človeka zelo neugoden, težek: surovo podnebje / surova resničnost
♦ agr. surovi sladkor neprečiščen sladkor rumenkasto rjave barve; les. surovi lesni ocet polizdelek pri suhi destilaciji lesa; metal. surovo železo železo, ki pride iz plavža; num. surova teža skupna teža jedra in primesi novca; tekst. surova preja preja, spredena iz neobdelanih vlaken; surovo bombažno platno platno, ki ni oplemeniteno; surova svila svila, ki ni degumirana; tkanina iz te svile; usnj. surova koža koža, ki še ni strojena
    surôvo prisl.:
    surovo ravnati; surovo obtesan ploh; sam.: pojesti kaj surovega; delo je v surovem gotovo
SSKJ²
surôvec -vca m (ȏ)
1. teh. kos materiala, namenjen za predelavo ali obdelavo: popiliti surovce
2. ekspr. surov človek: bala se je tega surovca
SSKJ²
surovéti -ím nedov. (ẹ́ í)
knjiž. postajati surov, grob: suroveti zaradi pijančevanja
SSKJ²
surôvež -a m (ȏ)
ekspr. surov človek: od tega suroveža ne moreš pričakovati drugačnega vedenja
SSKJ²
surovína -e ž (í)
1. nav. mn. neobdelana, neočiščena snov v naravnem stanju, namenjena za proizvodnjo, predelavo: izkoriščati surovine; zaloga surovin; les, rude in druge surovine; nafta kot surovina za bencin / energetske, industrijske surovine; odpadne surovine; umetne tekstilne surovine
2. ekspr. surov človek: s to surovino zlepa nič ne opraviš / kot psovka da te ni sram, surovina pijana
SSKJ²
surovíniti -im nedov. (í ȋ)
knjiž. biti surov, grob: suroviniti znaš, delati pa ne
SSKJ²
surovínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na surovino: surovinska baza; surovinske zaloge / surovinska sestava tkanin
● star. surovinski človek surov
SSKJ²
surôvost -i ž (ȏ)
lastnost, značilnost surovega: surovost mesa / tudi govorjenje kaže njegovo surovost; surovost ljudi / surovost prizorov v filmu / ekspr. surovost boja za obstanek / bala se je njegovih surovosti surovih dejanj, besed
SSKJ²
surrealist -a [sírrealíst] m (ȋ-ȋ)
predstavnik surrealizma: francoski surrealisti; slikar surrealist
SSKJ²
surrealističen -čna -o [sírrealístičən] prid.(ȋ-í)
nanašajoč se na surrealizem: surrealistični slikar; surrealistično pesništvo / surrealistična zamisel režije
    surrealistično prisl.:
    surrealistično grotesken
SSKJ²
surrealizem -zma [sírrealízəm] m (ȋ-ī)
umetnostna smer v prvi polovici 20. stoletja, ki teži k preseganju resničnega in logično-razumskega s pomočjo vizij, halucinacij in nehotnih asociacij, nadrealizem: pisateljevo delo izhaja iz surrealizma; surrealizem v slikarstvu; dadaizem in surrealizem
SSKJ²
súslik -a m (ȗ)
zool. veverici podoben vzhodnoevropski glodavec sivo rjave barve, ki živi v rovih, Citellus suslicus: oglašanje suslikov
SSKJ²
suspendírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pravn. začasno odstaviti, odstraniti koga z delovnega mesta, funkcije: suspendirati delavca, direktorja / suspendirati koga z dela / suspendirati komisijo; suspendirati športnika (začasno) mu prepovedati tekmovati
// začasno razveljaviti, ne upoštevati kaj: suspendirati člene ustave / suspendirati jamstvo, zahtevo
♦ kem. povzročiti, da se netopni, trdni delci enakomerno porazdelijo po tekočini
    suspendíran -a -o:
    bil je suspendiran; suspendirana snov
SSKJ²
suspénz -a m (ẹ̑)
pravn. začasna odstavitev, odstranitev koga z delovnega mesta, funkcije: suspenz zaradi storjenega kaznivega dejanja / izreči, ukiniti suspenz / biti v suspenzu
SSKJ²
suspénzija in suspenzíja -e ž (ẹ́; ȋ)
1. pravn. začasna odstavitev, odstranitev koga z delovnega mesta, funkcije: zahtevati suspenzijo direktorja / izreči suspenzijo
// začasna razveljavitev, neupoštevanje česa: suspenzija ustavnih svoboščin / suspenzija jamstva
2. kem. zmes tekočine in trdnih delcev kake v njej netopne snovi: pripraviti suspenzijo; suspenzija in emulzija / odcediti suspenzijo
SSKJ²
suspenzíjski tudi suspénzijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́)
nanašajoč se na suspenzijo: suspenzijski dekret / suspenzijska voda
SSKJ²
suspenzíven -vna -o prid. (ȋ)
pravn. ki povzroči odložitev česa, odložilen: suspenzivna moč / suspenzivni pogoj, učinek
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
suspenzórij -a m (ọ́)
med. priprava za oporo poškodovanega ali obolelega visečega dela telesa: suspenzorij za modnik
SSKJ²
súš -í ž (ȗ)
nar. koroško sušenje: to so najboljše hruške za suš
♦ gozd. sekati na suš sekati tako, da se pusti drevje zaradi hitrejšega sušenja dalj časa neokleščeno in nerazžagano
SSKJ²
súša -e ž (ú)
1. stanje zelo majhne vlage v zemlji zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin: suša je, traja že dva meseca; ekspr. pritisnila je suša; posledice suše; škoda zaradi suše; rastlina, odporna proti vročini in suši / suša je uničila pridelek; ob, v hudi suši potok usahne
// ekspr., navadno s prilastkom dejstvo, da česa potrebnega, kakovostnega ni na razpolago v zadostni količini: energetska, idejna, literarna suša; urednik se je pritoževal zaradi suše z gradivom
● ekspr. letos bo v kleti suša pridelali bomo zelo malo vina; ekspr. imeti sušo v blagajni, v žepu biti brez denarja; ekspr. čutiti sušo v grlu biti žejen; čutiti potrebo, željo po pitju alkoholne pijače; preg. suša sne en kos kruha, moča pa dva moča pridelku bolj škoduje kot suša
2. star. zelo suh človek: le jej, da ne boš taka suša
SSKJ²
sušáč -a m (á)
nar. štajersko kdor suši seno: kosci in sušači
SSKJ²
sušáva -e ž (ȃ)
knjiž. suh svet: sušava, porasla z redkim grmičjem; sušava in močava
SSKJ²
súščev -a -o prid. (ú)
star. marčen: hladna suščeva noč
● star. tak je kot suščev maček zelo izčrpan od spolnega izživljanja
SSKJ²
súšec -šca m (ú)
1. star. marec: bilo je v začetku sušca / (meseca) sušca se je vrnil
2. nar. suho, posušeno drevo: sušci in zelene smreke
3. ekspr. zelo suh človek: kdo pa je tisti sušec
● star. sušec zmeraj vije, če z glavo ne, pa z repom v začetku ali ob koncu marca je navadno viharno, slabo vreme
SSKJ²
súšen -šna -o prid. (ú)
nanašajoč se na sušo: vroče in sušno poletje / sušni meseci; sušna doba / ta otok je precej sušen; sušna območja / bor dobro uspeva tudi na sušnih tleh na suhih
SSKJ²
sušênje -a s (é)
glagolnik od sušiti: umivanje in sušenje las; naprave za sušenje; vrv za sušenje perila / sušenje krme, sadja, živil; naravno, umetno sušenje lesa; konzervirati s sušenjem / sušenje sena / drog za sušenje mesa / sušenje plinov, tekočin / sušenje rastlin zaradi bolezni
SSKJ²
súši -ja m (ȗ)
gastr. japonska jed iz riža, alg, mesa surove ribe, drugih morskih živali ali zelenjave in začimb: surovo meso morskih živali za suši mora biti popolnoma sveže; restavracija s sušijem v kateri strežejo suši / japonski suši
SSKJ²
súšica1 in sušíca -e ž (ú; í)
star. jetika, tuberkuloza: dobiti, imeti sušico; umreti za sušico / kostna sušica
● slabš. dolgokraka sušica suh, slaboten človek
♦ agr. sušica bolezen rastline, pri kateri se listi ali drugi deli rastline sušijo; med. sušica hrbtnega mozga obolenje osrednjega živčevja v hrbteničnem kanalu kot posledica sifilisa
SSKJ²
sušíca2 -e ž (í)
nar. suho, posušeno drevo: posekati sušice
SSKJ²
súšičast in sušíčast -a -o prid. (ú; í)
star. jetičen, tuberkulozen: sušičasta ženska
● star. zdel se mu je še bolj bled in sušičast izčrpan, oslabel
SSKJ²
súšičav in sušíčav -a -o prid. (ú; í)
star. jetičen, tuberkulozen: sušičavi bolniki
SSKJ²
súšičen in sušíčen -čna -o prid. (ú; ȋ)
star. jetičen, tuberkulozen: sušični bolniki / sušična rdečica na licih
● star. sušične rastline šibke, slabotne; star. sušična ženica izčrpana, oslabela
SSKJ²
súšičnik in sušíčnik -a m (ú; ȋ)
star. jetičen, tuberkulozen človek: kašljanje sušičnikov
SSKJ²
sušílec -lca [sušilca in sušiu̯ca] m (ȋ)
1. delavec, ki skrbi za sušenje: sušilec lesa, zelenjave; sušilec in likalec tkanin / kosci in sušilci
2. sušilnik: posušiti kaj s sušilcem / električni sušilec za lase, roke
♦ teh. sikativ, sušilo
SSKJ²
sušílen -lna -o prid. (ȋ)
namenjen za sušenje: sušilni prostor / sušilni stroj; sušilne naprave / sušilni boben; sušilna kapa priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna komora komora za sušenje lesa, rud, perila; sušilna peč
♦ agr. sušilna piramida kozolec brez strehe za sušenje detelje in trave; koza; kem. uporabiti žveplovo kislino kot sušilno sredstvo kot sušilo
SSKJ²
sušílnica -e ž (ȋ)
prostor, stavba za sušenje: postaviti, zgraditi sušilnico; peč v sušilnici / sadna sušilnica; sušilnica mesa; sušilnica za hmelj, les, sadje
// naprava za sušenje: popraviti sušilnico / električna, prenosna sušilnica; sušilnica za kruh
♦ teh. kanalska sušilnica pri kateri se snov, ki se suši, pomika skozi sušilno komoro; vakuumska sušilnica
SSKJ²
sušílničar -ja m (ȋ)
delavec, ki skrbi za sušenje lesa v sušilnih komorah: kurjač in sušilničar
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sušílnik -a m (ȋ)
priprava za sušenje: sušiti v sušilniku, s sušilnikom / električni sušilnik; sušilnik za lase, roke električni aparat, iz katerega piha topel zrak za sušenje las, rok; sušilnik za perilo preprosta priprava za obešanje, sušenje perila, navadno pritrjena na steno; bobnasti sušilnik za perilo pralnemu stroju podobna električna naprava za sušenje perila
SSKJ²
sušílo -a s (í)
1. priprava za sušenje: obesiti rjuhe na sušilo / sušiti krmo na sušilih
2. nar. sušenje: nezrelo sadje ni primerno za sušilo / danes je dobro sušilo se seno dobro suši
♦ kem. snov, sredstvo za sušenje plinov, tekočin; teh. snov, ki pospešuje sušenje oljnatih barv
SSKJ²
sušína -e ž (í)
agr. snov, ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; suha snov: določiti količino sušine v krmi, skuti
● star. zagledali so sušino kopno
SSKJ²
sušíšče -a s (í)
kraj, prostor za sušenje: sušišče ribiških mrež
SSKJ²
sušíti -ím nedov. (ī í)
delati kaj suho: sušiti lase, perilo; sušiti na prostem, na soncu, v sušilnici, s sušilnikom; sušiti kože na zraku / ekspr. sušiti solze brisati / centralno ogrevanje suši zrak / sušiti lipovo cvetje, gobe; sušiti lan; sušiti les; sušiti sadje v peči / sušiti otavo, seno / sušiti klobase, ribe / sušiti meso (v dimu) prekajevati
● ekspr. skrbi so ga iz leta v leto bolj sušile delale suhega, slabotnega; ekspr. ves večer so sušili vino pili
♦ kem. odstranjevati vlago iz plinov, tekočin
    sušíti se 
    1. postajati suh: na peči so se sušile trske / ob poletni pripeki se je zemlja hitro sušila / posekati smreke, ki so se začele sušiti / na travniku se je sušilo seno
    ♦     teh. barva, lak se suši se strjuje zaradi izhlapevanja topila, oksidacije sušljivega olja
    2. ekspr. zelo hujšati: sušiti se zaradi bolezni, stradanja
    ●     krasta se že suši bo kmalu odpadla, ker se je izcedek že popolnoma strdil; roka se mu suši mišičje roke upada, usiha
    sušèč -éča -e:
    vonj sušečega se lipovega cvetja, sena
    ♦     teh. sušeče se olje sušljivo olje
    sušèn -êna -o:
    na zraku sušena opeka
SSKJ²
súšje -a s (ū)
1. nar. suhljad, dračje: podkuriti s sušjem / posekati sušje suho drevje, vejevje; potrgati listno sušje suho listje
2. nar. zahodno suho sadje: v sobi je dišalo po sušju / breskvino sušje
SSKJ²
sušljív -a -o prid. (ī í)
teh. ki se na zraku zaradi oksidacije posuši, strdi: laneno olje in druga sušljiva olja
SSKJ²
súšnat -a -o prid. (ȗ)
sušen: sušnato poletje
SSKJ²
súšnik in sušník -a m (ȗ; í)
knjiž. suh veter: od severozahoda je pihal sušnik
SSKJ²
súšnost -i ž (ú)
značilnost sušnega: sušnost poletja / ta pokrajina je znana po sušnosti
SSKJ²
sutána -e ž (ȃ)
knjiž. dolgo, črno vrhnje oblačilo duhovnikov; talar: oblekel si je sutano; duhovnik v sutani in z biretom
SSKJ²
súterén -a m (ȗ-ẹ̑)
knjiž. podpritličje: stanovati v suterenu
SSKJ²
súterénski -a -o prid. (ȗ-ẹ̑)
knjiž. podpritličen: suterensko stanovanje
SSKJ²
súti sújem nedov., súl in sùl (ú ȗ) star.
1. sipati: suti žito v vrečo / sonce suje žarke z neba / sreča ni sula rož v njegovo življenje
2. usipati se, padati: kamenje suje na cesto; iskre so se sule na vse strani / toča se že suje
3. (hitro) množično prihajati; usipati se: iz dvorane so suli ljudje
SSKJ²
sútje -a s (ú)
nar. grušč: kršje in sutje
SSKJ²
suválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na suvanje: suvalni gib / suvalno in metalno orožje
SSKJ²
suválnica -e ž (ȃ)
nar. zahodno priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; čolniček: s suvalnico potegniti votkovo nit
SSKJ²
súvanje in suvánje -a s (ú; ȃ)
glagolnik od suvati: bolečine ob suvanju v prsi; suvanje s palico; suvanje in pehanje / suvanje krogle
SSKJ²
súvati -am tudi sújem in suváti súvam tudi sújem nedov., súvaj súvajte in suvájte; suvál tudi súval (ú; á ú)
1. delati hitre, kratke in sorazmerno močne gibe: suvati z ramo, roko / suvati z mečem proti napadalcu
// preh. s takimi gibi udarjati, zadevati: suvati koga; otroci kričijo in se suvajo / pomenljivo se suvati s komolci
2. preh., s prislovnim določilom z (močnimi) sunki spravljati kaj s kakega mesta, na kako mesto: suvati kozarec od sebe; suvati koga sem in tja
● ekspr. suvati besede iz sebe sunkovito izgovarjati, govoriti; ekspr. vlažen veter suva v dolino v močnih sunkih piha
    suváje :
    suvaje gnati koga; suvaje se so stekli za njim
    suvajóč -a -e:
    suvajoč s komolci, se je prerival skozi gnečo; suvajoče noge
    súvan -a -o:
    bil je rinjen in suvan
SSKJ²
suvenír tudi souvenir -ja tudi -a [suvenír] m (ī)
knjiž. spominek, spominček: prodajalna suvenirjev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
suverén1 -a m (ẹ̑)
knjiž. vladar, monarh: obisk suverenov dveh držav; pogovori s suvereni
● knjiž. v demokraciji je edini suveren ljudstvo ima edino ljudstvo pravico do odločanja; knjiž. ta arhitekt se je čutil suverena človeka, ki popolnoma obvlada svoje delo
SSKJ²
suverén2 -a -o prid. (ẹ̑)
1. politično neodvisen, samostojen: suveren narod; suverena država; ta kneževina je suverena
2. vrhoven, najvišji: imeti suvereno oblast / suverene pravice delovnih ljudi in občanov / suverena pravica države, da sama ureja svoje notranje zadeve
3. ekspr. ki popolnoma obvlada kako delo, dejavnost: pisatelj je bil suveren oblikovalec jezika; suveren organizator; pri vožnji je suveren
// ki vsebuje, izraža tako obvladanje: suverena igra tega igralca / slike, suverene v izrazu
4. knjiž. popoln, vsestranski: avtorjevo obravnavanje tega obdobja je suvereno / prepričanje, da je človeško mišljenje suvereno
5. knjiž. vzvišen, dostojanstven: suveren nasmeh, pogled; v preziru je bil izzivalno suveren
● knjiž. umetnik je pri izbiri snovi suveren neodvisen, svoboden; knjiž. suverena prepričanost o čem samozavestna; knjiž. imeti do česa suvereno in kritično stališče samostojno
    suveréno prisl.:
    suvereno nastopati, odločati; suvereno odigrana vloga
SSKJ²
suverenitéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. suverenost: priznavati suvereniteto; državna suvereniteta; suvereniteta naroda / s suvereniteto ignorirati kaj vzvišeno, dostojanstveno / mesto je bilo pod suvereniteto tuje države pod oblastjo
SSKJ²
suverénost -i ž (ẹ̑)
1. politična neodvisnost, samostojnost: spoštovati suverenost drugih držav; uveljavljati suverenost; suverenost naroda; kršitev suverenosti; suverenost in neodvisnost / knjiž. braniti svobodo, suverenost in ozemeljsko celovitost
2. ekspr. popolno obvladanje kakega dela, dejavnosti: odigrati vlogo s potrebno suverenostjo
3. knjiž. vzvišenost, dostojanstvenost: suverenost njegovega vedenja
4. knjiž. oblast1: ta država ima suverenost nad delom ozemlja
SSKJ²
suverénski -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. suveren2: suverenska država / suverensko obvladanje učnih predmetov popolno, vsestransko / suverensko vedenje vzvišeno, dostojanstveno
    suverénsko prisl.:
    suverensko presojati
SSKJ²
suzerén -a m (ẹ̑)
v fevdalizmu vrhovni fevdalni gospod v odnosu do vazala: oblast suzerena
SSKJ²
suzúki -ja m (ȗ)
avtomobil ali motorno kolo japonske tovarne Suzuki: voziti se s suzukijem
SSKJ²
súženj -žnja m (ú)
1. v suženjstvu brezpraven, nesvoboden človek, ki je v lasti svojega gospodarja: kupiti sužnja; rimski sužnji / lastnik sužnjev; trgovina s sužnji / prodali so ga za sužnja / črni sužnji v ameriškem okolju, nekdaj brezpravno, nesvobodno črnsko prebivalstvo
2. ekspr., navadno s prilastkom podrejen, odvisen človek: niso hoteli postati sužnji tujcem / suženj mamil; biti suženj javnega mnenja, strasti
● ekspr. ne bom suženj svojega stanovanja ne bom ga pretirano pospravljal, pazil nanj
3. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: suženj režima
SSKJ²
súženjski -a -o [sužənjski] prid. (ú)
nanašajoč se na sužnje ali suženjstvo: suženjsko delo; težko suženjsko življenje / suženjska doba / takratni suženjski položaj žensk; zahtevati suženjsko pokorščino; suženjska vdanost
● ekspr. rešiti se suženjskega jarma suženjstva; slabš. suženjski prevod prevod, ki se v škodo stila popolnoma ujema s predlogo, z originalom
    súženjsko prisl.:
    suženjsko ponižen človek
SSKJ²
súženjstvo -a [sužənjstvo] s (ú)
1. gospodarsko-družbena ureditev pred fevdalizmom, v kateri so proizvajalci sužnji: suženjstvo v stari Grčiji; suženjstvo in fevdalizem
2. obstoj sužnjev: odpraviti suženjstvo v Ameriki; suženjstvo in tlačanstvo
// stanje, življenje sužnjev; sužnost: osvoboditi koga suženjstva
3. ekspr. podrejenost, odvisnost: rešiti se (iz) stoletnega suženjstva; narodi so ječali v suženjstvu / suženjstvo delavcev v kapitalizmu / duhovno suženjstvo; suženjstvo predsodkom
♦ pravn. biti prodan v dolgovno suženjstvo pri starih Grkih in Rimljanih zaradi neporavnanih dolgov
SSKJ²
súžnja -e ž (ú)
1. v suženjstvu brezpravna, nesvobodna ženska, ki je v lasti svojega gospodarja: pobegla sužnja
2. ekspr., navadno s prilastkom podrejena, odvisna ženska: ženska je ponekod še vedno sužnja moža / je sužnja luksuznih znamk
SSKJ²
súžnjelastníški -a -o prid. (ū-ȋ)
nanašajoč se na družbeno ureditev, v kateri obstaja lastništvo sužnjev: sužnjelastniška družba; sužnjelastniška država / sužnjelastniška družbena ureditev
SSKJ²
súžnjeposéstniški -a -o prid. (ū-ẹ̑)
sužnjelastniški: sužnjeposestniška družba
SSKJ²
sužnjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. knjiž. biti suženj, opravljati suženjska dela: sužnjevati do smrti; sužnjevati na galeji
2. ekspr. biti podrejen, odvisen: svobodni ljudje nočejo sužnjevati
SSKJ²
súžnji -a -e prid. (ú) star.
1. zasužnjen: sužnji narod / sužnja dežela
2. suženjski: sužnja preteklost; sam.: lastnik več sužnjih sužnjev
SSKJ²
súžnjica -e ž (ú)
1. manjšalnica od sužnja: stregle so ji mlade sužnjice
2. star. sužnja: priklanjanje sužnjic
SSKJ²
súžnjik -a m (ú)
star. suženj: odkupiti sužnjika; prodajanje sužnjikov / biti sužnjik lepe ženske
SSKJ²
súžnjiti -im nedov. (ú ȗ)
1. knjiž. zasužnjevati: sužnjiti ljudi
2. ekspr. biti podrejen, odvisen: namesto da bi bil enakopraven, je sužnjil
SSKJ²
súžnost -i ž (ú)
1. stanje, življenje sužnjev: osvoboditi koga iz sužnosti / prodali so jih v sužnost
2. ekspr. podrejenost, odvisnost: rešiti se (iz) sužnosti; stoletna sužnost tega naroda
● babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu; egiptovska sužnost izgnanstvo Izraelcev v Egiptu od 14. do 12. stoletja pred našim štetjem; knjiž. sladka sužnost popolna ljubezenska vdanost
SSKJ²
sváditi -im nedov. (á ȃ)
nar. vzhodno jeziti1: otroci me svadijo; to me svadi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
svahíli -ja m (ȋ)
jezikosl. najbolj razširjen sporazumevalni, uradni jezik nekaterih držav Vzhodne Afrike s črnskim prebivalstvom: pogovarjati se v svahiliju
SSKJ²
svája -e ž (ā)
nar. vzhodno prepir, spor: med njimi je nastala svaja; svaja med možem in ženo / biti, živeti v svaji
SSKJ²
svajeváti se -újem se nedov. (á ȗ)
nar. vzhodno prepirati se: nehati se svajevati
SSKJ²
svák -a m (á)
sestrin mož ali brat zakonskega partnerja: to je moj svak
SSKJ²
svákinja -e ž (ā)
bratova žena ali sestra zakonskega partnerja: svakinja ga ne mara
SSKJ²
sváljčica -e ž (ȃ)
zastar. cigareta: prižgati si svaljčico
SSKJ²
sváljek -jka m (ȃ)
podolgovata, vretenasta tvorba, ki nastane s svaljkanjem: delati svaljke iz gline; oblikovati testo v svaljke; svaljek sesekljanega mesa / krompirjevi svaljki kuhana jed svaljkaste oblike iz krompirjevega testa
// kar je temu podobno: pismo je zmečkal, svaljek pa vrgel na tla / koža se mu lušči v svaljkih / svaljek las, listja / puhal je svaljke dima
SSKJ²
sváljkast -a -o prid. (ȃ)
ki ima svaljke: svaljkasta odeja
// podoben svaljku: svaljkasti prameni las
SSKJ²
svaljkáti -ám in sváljkati -am nedov.(á ȃ; ȃ)
premikati dlani, prste drugega ob drugem tako, da iz tega, kar je med njimi, nastane podolgovata, vretenasta tvorba: svaljkati krušno sredico; svaljkati testo / svaljkati čevapčiče
// premikati dlani, prste drugega ob drugem tako, da se to, kar je med njimi, zmehča, zmečka: svaljkati cigareto; svaljkati si brado / svaljkati med prsti; s prsti je svaljkala rob predpasnika zvijala, vihala
    svaljkáti se, in sváljkati se
    pojavljati se, nastopati v obliki svaljkov: umazanija se mu svaljka po koži / lasje se svaljkajo v kodre zvijajo
SSKJ²
svarílec -lca [svariu̯ca in svarilca] m (ȋ)
kdor svari: poslušati svarilce; dobrohoten, strog svarilec
SSKJ²
svarílen -lna -o prid. (ȋ)
s katerim se svari: ta zgled je bil svarilen / svarilni klic, napis; njegovih svarilnih besed ni upošteval; dobiti svarilno pismo
● knjiž. svarilna barva živali varovalna barva
SSKJ²
svarílo -a s (í)
kar koga opozarja, opozori na to, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: upoštevati svarilo; dobrohotno, grozeče svarilo / to je v svarilo bodočim rodovom; kaznovali so ga za svarilo drugim
SSKJ²
svarítelj -a m (ȋ)
svarilec: dobrohoten svaritelj ga je dolgo opozarjal
SSKJ²
svarítev -tve ž (ȋ)
1. svarjenje: svaritev otroka pred nevarnostmi
2. star. svarilo: spomnil se je materine svaritve
SSKJ²
svaríti -ím nedov. (ī í)
opozarjati koga, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: mati ga je svarila, naj ne hodi tja; svarim te, varuj se ga; svariti pred nevarnostjo; prijateljsko, resno svariti / svariti z očmi
    svarèč -éča -e:
    svareč glas, pogled; prisl.: svareče dvigniti prst; svareče kaj reči
SSKJ²
svarjênje -a s (é)
glagolnik od svariti: ni hotel poslušati svarjenja in opominjanja; očetovsko svarjenje
SSKJ²
svástika -e ž (á)
1. arheol. enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki zlasti kot simbol sonca: v prstanu je vdelano znamenje svastike; vozli, rozete, trakovi in svastike
2. knjiž. tak križ kot simbol nacizma: nacistična uniforma s svastiko
SSKJ²
sváštven -a -o (ȃ)
pridevnik od svaštvo: svaštveno razmerje
SSKJ²
sváštvo -a s (ȃ)
razmerje med svaki: biti s kom v svaštvu
SSKJ²
svàt sváta m, im. mn. tudi svátje (ȁ á)
kdor se udeleži praznovanja ob poroki: svati čakajo ženina in nevesto; veseli svati; zbralo se je veliko svatov / iti, vabiti v svate na praznovanje ob poroki
● ekspr. ti si pa čuden svat čudak, posebnež
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
svátba -e ž (ȃ)
praznovanje ob poroki: pri sosedovih je svatba; iti, povabiti na svatbo; bogata, hrupna svatba
● ekspr. že dolgo se poznata, kdaj bo pa svatba se bosta poročila
SSKJ²
svátben -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na svatbo: svatbena pojedina / svatbena koračnica; svatbena obleka svatovska obleka
● svatbeni polet matice polet, pri katerem se matica opraši
SSKJ²
svátevca -e [svatəu̯ca] ž (ā)
nar. vzhodno dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki; družica: belo oblečene svatevce
// dekle, navadno sorodnica, v častnem spremstvu novomašnika: za svatevce si je izbral sestro in sestrične
SSKJ²
svática -e ž (ā)
star. družica: belo oblečene svatice
SSKJ²
svátinja -e ž (á)
ženska, ki se udeleži praznovanja ob poroki: svatinja je čestitala mladoporočencema
SSKJ²
svatoválec -lca [svatovau̯ca tudi svatovalca] m (ȃ)
svat: vriskanje veselih svatovalcev
SSKJ²
svatoválka -e [svatovau̯ka tudi svatovalka] ž (ȃ)
svatinja: začele so prihajati svatovalke
SSKJ²
svatovánje -a s (ȃ)
glagolnik od svatovati: svatovanje je trajalo pozno v noč
SSKJ²
svatováti -újem nedov. (á ȗ)
udeleževati se praznovanja ob poroki: rad svatuje / iti svatovat / takrat so svatovali tri dni skupaj
SSKJ²
svátovec -vca m (á)
zastar. svat: vriskanje veselih svatovcev
SSKJ²
svátovka -e ž (á)
zastar. svatinja: svatovci in svatovke
SSKJ²
svátovski -a -o prid.(á)
nanašajoč se na svate: svatovski sprevod; svatovsko vriskanje / svatovska pesem; svatovska pojedina
    svátovsko prisl.:
    svatovsko oblečen
SSKJ²
svátovščina -e ž (á)
star. svatba: narediti svatovščino; iti, povabiti na svatovščino; starešina na svatovščini
SSKJ²
svátski -a -o prid. (ȃ)
svatovski: svatske pesmi
SSKJ²
svéča -e ž (ẹ́)
svetilo iz voska ali vosku podobne snovi s stenjem v sredi: sveča gori, ugasne; delati sveče; prižgati, upihniti svečo; debela, dolga, tanka sveča; lojena, parafinska, voščena sveča; plamen, soj sveče; biti raven kot sveča / delati pri sveči
// kar je po obliki temu podobno: s streh so visele ledene sveče; ekspr. na kostanjih so cvetele sveče / ekspr. sveče pod nosom sta si brisala kar z rokavom sluz, smrkelj
● evfem. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali umrl bo; pog. narediti svečo stojo na lopaticah
♦ bot. papeževa sveča zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih; velecvetni lučnik; fiz. sveča enota za merjenje svetilnosti; kandela; rel. velikonočna sveča slovesno blagoslovljena okrašena sveča kot simbol vstalega Kristusa
SSKJ²
svečàn1 tudi svečán -ána tudi svéčan -a m (ȁ á; ȃ; ẹ́)
star. februar: letošnjega svečana je bilo zelo hladno
SSKJ²
svečán2 -a -o prid. (á)
1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa: svečani akt ustanovitve akademije; povabilo na svečani sprejem slovesni sprejem; svečana podelitev priznanj / svečana krstna predstava / svečano kosilo
// ki se opravlja javno in z veliko dostojanstvenostjo, resnostjo; slovesen: svečana obljuba / svečana izjava
2. ki izraža vzvišenost, dostojanstvenost in resnost: svečan nastop; svečano občutje, razpoloženje; vse je bilo zelo svečano / svečani trenutki; njegov glas je bil tih in svečan; pren., ekspr. svečana tišina gozda
3. namenjen, predpisan za posebne prilike: svečana uniforma; ovratnik pri svečanem oblačilu / obleka za svečane prilike
● ekspr. danes je posebno svečana svečano oblečena
    svečáno prisl.:
    svečano se obleči; svečano okrašena dvorana
SSKJ²
svečánost -i ž (á)
1. prireditev, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: pripraviti veliko svečanost; to obleko nosi samo ob svečanostih; svečanost ob podelitvi nagrad / pogrebna, spominska svečanost
2. lastnost, značilnost svečanega: svečanost dogodka; ekspr. zavedati se svečanosti trenutka
SSKJ²
svečánov tudi svéčanov -a -o prid. (ā; ẹ́)
star. februarski: mrzlo svečanovo jutro
SSKJ²
svečár tudi svéčar -ja m (á; ẹ̑)
izdelovalec ali prodajalec sveč: kupiti sveče pri svečarju
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
svečárna -e ž (ȃ)
prostor, obrat za izdelovanje sveč: svečarna in milarna
SSKJ²
svečárstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje sveč: lectarstvo in svečarstvo
SSKJ²
svečáva -e ž (ȃ)
star. razsvetljava: ostal je brez svečave in kurjave; slaba svečava / plinska svečava / ob taki svečavi si boš pokvaril oči
// svetloba: stene je obsijala medla svečava; svečava zvezd
SSKJ²
svéčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na svečo: svetloba svečnega plamena / svečno stojalo / 75-svečna žarnica 75-vatna
SSKJ²
svečeníca -e ž (í)
ženska, ki opravlja obrede, molitve v čast bogu, bogovom: svečenice so varovale sveti ogenj
● evfem. svečenica ljubezni vlačuga, prostitutka
SSKJ²
svečeník -a m (í)
kdor opravlja obrede, molitve v čast bogu, bogovom: svečenik polaga dar na oltar; staroegiptovski svečeniki / veliki svečenik; pren., ekspr. svečenik nove ideologije
// star. duhovnik: ponosna je bila na sina svečenika
SSKJ²
svečeníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na svečenike: svečeniška halja / svečeniška služba
SSKJ²
svečeníštvo -a s (ȋ)
1. svečeniki: vladajočemu razredu je pripadalo tudi svečeništvo
2. svečeniški stan: znamenja svečeništva
● star. praznovati petdesetletnico svečeništva duhovništva
SSKJ²
svéčica -e ž (ẹ́)
manjšalnica od sveča: prižigati svečice; okrasiti s svečicami / kostanji so imeli že nežne zelene lističe in svečice
♦ teh. svečka
SSKJ²
svéčka -e ž (ẹ́)
1. manjšalnica od sveča: prižgati, upihniti svečko; okrasiti jelko s svečkami in okraski; voščena svečka / pod nosom mu visita dve svečki
2. teh. priprava z elektrodama za vžig goriva v bencinskem motorju z električno iskro: zamenjati svečke; rezervne svečke / avtomobilska svečka; vžigalna svečka; žarilna svečka priprava z grelom, ki zažari in s tem pomaga pri vžigu vnetljive zmesi v dizlu
♦ med. zdravilo v obliki paličice, ki se daje v danko
SSKJ²
svéčnica -e ž (ẹ́)
rel. praznik Jezusovega darovanja 2. februarja: bilo je na svečnico
SSKJ²
svéčnik -a m (ẹ̑)
držalo, stojalo za sveče: dati svečo v svečnik; bakren, srebrn svečnik / dvoramni z dvema krakoma, rogljema, enoramni svečnik z enim krakom, rogljem
♦ bot. gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi cveti; jesenski svišč
SSKJ²
svéčniški -a -o (ẹ́)
pridevnik od svečnica: svečniško bogoslužje
SSKJ²
svéder -dra m (ẹ́)
1. orodje z navoji za delanje lukenj, vrtin: nabrusiti sveder; vpeti sveder; vrtati s svedrom; jeklen, kovinski sveder; konica svedra se je zlomila; neroden je kot sveder v žepu zelo / diamantni sveder z diamantno konico; dletasti, koničasti sveder; lesni sveder; navojni sveder za vrtanje navojev; ročni, strojni sveder; rudarski, zobozdravniški sveder
2. nav. ekspr. kar je temu podobno: izpod rute so ji silili svetli svedri / koruzni listi se zaradi suše zvijajo v svedre
● kravo s svedrom dreti lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočki
♦ aer. sveder letalska figura v obliki strnjene krivulje vijaka navpično okrog vzdolžne osi letala; gozd. prirastni sveder za ugotavljanje debelinskega prirastka drevesa; les. kačasti sveder za vrtanje globokih lukenj v les; mont. razširjevalni sveder; obrt. kamnolomski sveder; zool. živi sveder morska školjka, ki vrta v lesene konstrukcije, Teredo navalis
SSKJ²
svedóčba -e ž (ọ̑) zastar.
1. dokaz: njegova pisma so svedočba, da je še ni pozabil; pisna svedočba
2. spričevalo: razdeliti učencem svedočbe / zdravniška svedočba
SSKJ²
svedóčiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑)
zastar. dokazovati: napisi svedočijo, da so tu živeli Slovenci; podatki svedočijo o porastu zločinov
SSKJ²
svedòk in svedók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑)
zastar. priča: bil je svedok zločinu; imel je dva svedoka
// dokaz: vesel vzklik je bil svedok, kako dobrodošel je njegov obisk
SSKJ²
svedráč -a m (á)
zastar. odčepnik
SSKJ²
svédranje -a s (ẹ̑)
glagolnik od svedrati: svedranje las
SSKJ²
svédrast -a -o prid. (ẹ́)
podoben svedru: svedrasti ostružki; svedrasti zvitki papirja; miza s svedrastimi nogami / ekspr. svedrast pogled vrtajoč, vprašujoč
♦ biol. svedraste bakterije spiralaste bakterije
    svédrasto prisl.:
    svedrasto zavito rogovje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
svédrati -am nedov. (ẹ̑) ekspr.
1. vrtati (s svedrom): svedrati luknje / zobozdravnik mu je dolgo svedral zob, po zobu / misli, spomini mu svedrajo po glavi
2. kodrati, navijati: svedrati lase; lasje se ji svedrajo; svedrati si brke
● ekspr. bolečine mu svedrajo po trebuhu čuti zvijajoče bolečine; začel je svedrati vanj vrtati; ekspr. črn dim se je svedral iz dimnikov vil
    svédrati se 
    zvijati se v obliki svedra: koruza se že svedra / steza se je svedrala skozi mlado drevje
    svedrajóč -a -e:
    svedrajoče misli, oči
SSKJ²
svédrc -a m (ẹ̑) star.
1. svedrček: žagice, pilice in svedrci / izza rute je pokukal svetel svedrc
2. svišč2: modri cvetovi svedrcev
SSKJ²
svédrček -čka m (ẹ̑)
manjšalnica od sveder: za vrtanje je uporabil svedrček / izpod rute ji silijo temni svedrčki / svedrčki las
SSKJ²
svédriti -im tudi svedríti -ím nedov., svédren tudi svedrèn (ẹ̄ ẹ̑; ī í)
ekspr. zvijati, vihati: nervozno je svedrila predpasnik
    svédriti se, tudi svedríti se
    kodrati se, navijati se: dekleta se rada svedrijo
SSKJ²
svédrov -a -o (ẹ́)
pridevnik od sveder: svedrov ročaj
SSKJ²
svédrovec -vca m (ẹ́)
zastar. vlomilec: blagajno je izropal izurjen svedrovec
♦ alp. klin z navoji
SSKJ²
svédrski -a -o prid. (ẹ́)
elektr., fiz., v zvezi svedrsko pravilo pravilo, s katerim se določa smer magnetnega polja električnega toka:
SSKJ²
svepetáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
star. migotati, migljati: v daljavi je svepetala drobna lučka / zvezde svepetajo na nebu
SSKJ²
svést1 -i tudi -í ž, daj., mest. ed. svésti (ẹ̑)
zastar. zavest: nekaj trenutkov je bil brez svesti / narodna svest
● star. biti si v svesti krivde zavedati se krivde
SSKJ²
svést2 -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
star., v zvezi biti si svest zavedati se: biti si svest krivde, odgovornosti; tega si še sama ni bila svesta
SSKJ²
svésten -tna -o prid. (ẹ̄)
zastar. zaveden, osveščen: svesten in domoljuben narod
● zastar. biti si svesten velike odgovornosti zavedati se; zastar. svesten si je zmage prepričan je v zmago
SSKJ²
svét1 -á m (ẹ̑)
1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta
// nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles: daljni svetovi; v vesolju obstajajo različni svetovi
2. zemlja z vsem, kar obstaja na njej: odkrivati, spoznavati svet; to mesto je bilo takrat središče sveta / sedmo čudo sveta / pot okoli sveta
// s prilastkom zemlja glede na dele, ki jo sestavljajo: znani in neznani svet; svet okoli Sredozemskega morja; politična delitev sveta; narisati zemljevid sveta / publ. novi svet Amerika / zaloge premoga na svetu; to je edini primerek na svetu
3. celota vsega, kar biva, obstaja na zemlji: statično pojmovanje sveta; odnos do sveta / znanstveni pogled na svet / duhovni, predmetni, stvarni svet / naravni in nadnaravni svet
4. zemlja kot življenjski prostor ljudi: prizadevati si za mir na svetu; počutil se je kot državljan sveta / prva socialistična država na svetu; glavna industrijska sila na svetu / publ. v tem delu sveta je nastalo nevarno žarišče vojne
// tuje, daljne dežele, države: iti v svet; hoditi, potovati po svetu; biti znan doma in po svetu; dogajanje, razmere v svetu; država je začela navezovati stike s svetom; konference so se udeležili predstavniki z vsega sveta iz veliko različnih držav / ekspr.: široki svet; to je naše okno v svet / publ. tretji svet države z nizkim narodnim dohodkom
5. del zemeljske površine glede na oblikovanost, poraslost, urejenost: onkraj prelaza se svet spremeni; izkrčiti svet; gorat, hribovit, raven, strm svet; kamnit, neobdelan, odročen, težko prehoden svet; močviren, suh svet / alpski, gorski, kraški svet; nižinski svet
// del zemeljske površine sploh: svet med rekama je bil že zgodaj poseljen; ta košček sveta mu je najbolj ljub
// tak del glede na lastništvo: pasli so na vaškem svetu / dobro bi bilo, če bi bilo okrog hiše malo več sveta; imajo veliko sveta zemlje, zemljišča
6. s prilastkom del zemeljske površine z določenimi značilnostmi skupaj z vsem, kar je na njem, v njem: raziskovati jamski, podvodni svet
7. s prilastkom celota bitij, stvari, pojavov v naravi, kot jo izraža prilastek: človeški svet; organski in neorganski svet; proučevati rastlinski svet rastline; ribji, živalski svet; svet ptičev
// celota pojavov, predmetov, ki obdajajo človeka: svet barv, zvokov / najbolje se počuti v svetu glasbe
// celota pojavov, predmetov sploh: svet idej, vrednot / bogati svet arheoloških odkritij
8. s prilastkom celota pojavov duševnega življenja človeka: (človekov) čustveni, notranji svet; intimni, izkustveni, nagonski svet; podzavestni, psihični svet; abstraktni svet domišljije
// nav. ekspr. celota pojavov, stvari, ki določajo duševno življenje osebka: moj svet je drugačen od njenega; v njem odkriva popolnoma drug, tuj svet / vsak človek je svet zase / njen svet so knjige; to je njegov pravi svet
9. s prilastkom skupnost ljudi, ljudje na zemlji glede na družbeno ureditev, kulturne in socialnozgodovinske značilnosti: antični svet; kapitalistični, socialistični svet; moderni, sodobni svet / ekspr. tu se stikata dva svetova: vzhodni in zahodni / ekspr.: graditelji novega sveta; stari svet se je zrušil stara družbena ureditev
10. s prilastkom celota pojavov, stvari in odnosov med njimi na kakem področju človekovega udejstvovanja: v trgovskem svetu se je hitro znašel; svet kulture, politike; novosti v svetu znanosti in tehnike
11. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom skupina ljudi, ki jih družijo enaki, podobni interesi, enak spol, enaka starost, družbena pripadnost: mestni, salonski svet; mladi svet je bil navdušen mladi ljudje, mladina; moški, ženski svet moški, ženske / temu je prisluhnil ves kulturni svet; v strokovnem svetu je že znan med strokovnjaki / črnopolti svet v pristanišču črnci; pisatelj rad opisuje kmečki svet kmete, kmečko življenje / slovanski svet Slovani
12. celota družbenih, ekonomskih, političnih odnosov na zemlji: spreminjati svet; bojevati se za boljši, lepši, pravičnejši svet / danes živimo v drugačnem svetu v drugačnih razmerah, okoliščinah
13. nav. ekspr. ljudje, njihovo ravnanje in možnosti, ki jih ima kdo za delovanje, življenje: svet ga je razočaral; sveta ne razume več / privlačnost, vabljivost sveta
// življenje v družbi, javno življenje: odpovedati se svetu; vrniti se v svet; pretrgati stike s svetom / zadovoljen je s seboj in s svetom
// življenje, bivanje na zemlji sploh: na svet ga veže samo še volja; take so zakonitosti sveta
14. ekspr. skupnost ljudi, ljudje, javnost: predstaviti kaj svetu; to naj ostane skrito svetu; pred svetom je ona tvoja žena / povabil jo je v mesto, da bi prišla malo med svet v javnost, v družbo
// ljudje sploh: svet je hudoben, krut; ne veš še, kaj je svet kakšni so (lahko) ljudje / pog. na ulicah se je trlo sveta ljudi / cel, ves svet cel, ves svet že to ve; obgodrnjati cel, ves svet; pozna ves svet zelo veliko ljudi; čuti se zapuščenega od vsega sveta; hud, jezen je na ves svet; pred vsem svetom se je osramotil; z vsem svetom je sprt
● ekspr. zaradi tega se svet ne bo podrl se ne bo zgodilo nič hudega; ekspr. svet se mu je sesul doživel je pretres zaradi nepričakovanega dogodka, ki je bistveno vplival na njegovo nadaljnje življenje; tako se dogaja, odkar svet stoji od nekdaj; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi; ekspr. sveta ne boš spremenil sprijazni se z ljudmi, dejstvi, kot so; ekspr. ves svet ima odprt pred seboj lahko gre kamorkoli; ekspr. radi bi svet na glavo postavili spremenili trdna, ustaljena načela, spoznanja; ekspr. biti odrezan od sveta imeti onemogočen dostop do drugih območij, krajev, ne moči vzdrževati zvez z njimi; star. poslovil se je od sveta umrl je; ekspr. v tem mestu sem pogledal, prijokal na svet sem se rodil; pog. mnogim otrokom je pomagala na svet je bila, je sodelovala pri njihovem rojstvu; ekspr. požvižgam se na ves svet izraža veliko omalovaževanje; ekspr. saj nisem šele danes na svet prišel, da ti bom verjel nisem tako neizkušen, naiven; ekspr. pet otrok je spravila na svet rodila; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; živeti med svetom v krščanskem okolju ne v samostanu; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; evfem. spraviti koga na drugi, oni svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; oni svet v različnih religijah kraj, prostor bivanja v posmrtnem življenju; onstranstvo; onostranstvo; ta svet zemeljska stvarnost kot kraj človekovega bivanja do smrti; tostranstvo; ekspr. politika mu je tuj svet na politiko se ne razume; konec sveta ekspr. na konec sveta bi šel za njo zelo jo ima rad; ekspr. razšli so se na vse štiri konce sveta na vse strani; ekspr. našel ga bom, pa če na koncu sveta gotovo ga bom našel; ekspr. ta kraj je na koncu sveta zelo daleč; star. luč sveta je zagledal v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; ekspr. jutri bodo oči sveta obrnjene v Pariz ljudje po svetu bodo poslušali novice, poročila od tam; ekspr. on je najboljši človek na svetu zelo je dober; ekspr. hudo je, če nimaš na svetu kam nikamor iti, zateči se; ekspr. hiše ne proda za nič, za vse na svetu nikakor ne; red vlada svet; nehvaležnost je plačilo sveta; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče doma je najbolje
♦ filoz. čutni svet ki ga posredujejo čutila
SSKJ²
svèt2 svéta m (ȅ ẹ́)
1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela: njenega sveta ni poslušal; prositi, vprašati za svet; pomagaj mu vsaj s svetom; dober, pameten svet / dajati svete
2. kolektivni organ upravljanja v določenih ustanovah, delovnih organizacijah, državni upravi: svet sprejema sklepe; izvoliti, razpustiti svet; petčlanski svet; član, predsednik sveta; sestanek sveta / fakultetni svet; hišni svet izmed stanovalcev izbran upravni organ; delavski svet v socializmu samoupravni organ v gospodarski delovni organizaciji / izvršni svet v socializmu izvršilni organ (republiške, zvezne) skupščine; mestni svet najvišji organ odločanja v vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti mestne občine;voljen organ v mestnih občinah z lastnimi statuti v stari Avstriji; ministrski svet v nekaterih državah najvišji upravno-politični organ, ki ga sestavljajo ministrski predsednik in ministri / Ekonomski in socialni svet Organizacije združenih narodov organ Organizacije združenih narodov za napredek mednarodnega gospodarstva in socialnega sodelovanja
3. izvoljena ali imenovana skupina ljudi s posebno posvetovalno, svetovalno nalogo za določeno področje: o tem mora razpravljati še svet; sklicati svet / družbeni svet sestavljen iz predstavnikov družbe; filmski, gledališki svet; izdajateljski svet revije; potrošniški svet organ krajevne skupnosti, sestavljen iz zastopnikov trgovine in potrošnikov, ki usklajuje želje in potrebe krajanov; strokovni, znanstveni svet
● tvoja glava, tvoj svet stori, odloči se po svojem preudarku
♦ polit. državni svet predstavništvo posebnih interesov v slovenskem parlamentu; pravn. poravnalni svet družbeni organ, ki obravnava spore med občani, člani delovnih skupnosti ter med organizacijami in občani; zgod. Narodni svet najvišji politični organ, ki so ga sestavljali zastopniki slovenskih strank, ustanovljen avgusta 1918; Slovenski narodnoosvobodilni svet [SNOS] najvišje predstavniško telo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja
SSKJ²
svét3 -a -o prid., svetêjši (ẹ̑ ẹ́)
1. rel. zaradi popolnosti vreden češčenja: Bog je svet / sveti [sv.] Duh tretja božja oseba; sveta družina Jezus, Marija in sv. Jožef / sveta brata Ciril in Metod
// ki je v zvezi z Bogom, svetniki, verskimi obredi: sveti kraji; sveti ostanki relikvije; sveta pesem, podoba; poljubiti sveta tla / (sveti) krst prvi od sedmih zakramentov Katoliške cerkve; sveti oče papež; (sveti) sinod v Pravoslavni cerkvi najvišji kolektivni upravni, izvršni organ; (sveta) maša; sveto leto navadno vsako petindvajseto leto, namenjeno verski prenovi, poglobitvi; sveto olje blagoslovljeno olivno olje, ki se uporablja za maziljenje, zlasti bolnikov; sveto rešnje telo tretji od sedmih zakramentov Katoliške cerkve
2. v zvezi Sveto pismo temeljna knjiga krščanske vere in delno judovske vere: brati, razlagati Sveto pismo / Sveto pismo Nove, Stare zaveze
3. ki se časti kot božansko bitje, bog: sveti bik, hrošč; sveti hrast; indijske svete krave
// ki je v zvezi z bogovi, kultom, verskimi obredi: sveti kamen; jezik svetih knjig / sveta gora Olimp; romati v sveto mesto v Meko / sveto število
4. ekspr. ki v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro: bil je svet in pobožen mož / njegovo življenje je bilo sveto / delati se svetega
5. ekspr., v povedni rabi ki ima za koga zelo veliko vrednost zaradi svoje povezanosti s čim zelo cenjenim, ljubljenim: ta kraj je zanj svet; zakon jim je bil svet in nedotakljiv; izgubil je vse, kar mu je bilo sveto
6. ekspr. ki se pojavlja v veliki stopnji: sveti mir; bližal se je s svetim strahom zelo spoštljivo; obšla ga je sveta groza; sveto spoštovanje
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: to je naša sveta dolžnost, pravica; sveta resnica / sveta vojna proti fašizmu upravičena / kot vzklik o sveta preproščina
● ekspr. vidita se na (vsake) svete čase malokdaj, poredkoma; v krščanskem okolju (sveti) križ božji, pa začnimo izraža prošnjo za uspeh pri delu; šalj. dolg ti bo plačal o svetem nikoli nikoli; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; sveta noč v krščanstvu noč pred božičem; ekspr. sveta nebesa, kako je lepo izraža začudenje, navdušenje; ekspr. nič mu ni sveto pri svojem ravnanju nima pomislekov
♦ med. svetega Vida ples živčna bolezen z nehotenimi sunkovitimi gibi, podobnimi gibom pri plesu; zgod. sveta aliansa ali sveta zveza zveza Rusije, Prusije in Avstrije leta 1815 proti revolucionarnim gibanjem; zool. sveti ibis tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjem, Threskiornis aethiopica
    svéto stil. svetó prisl.:
    sveto obljubiti, trditi, verjeti; sveto živeti; biti sveto prepričan
    ●     ekspr. za sveto ne bi mogel tega reči z vso gotovostjo
    svéti -a -o sam.:
    vsi svêti in vsi svéti v krščanskem okolju praznik vseh svetnikov 1. novembra; družina je zanjo nekaj svetega
    ♦     rel. Najsvetejše posvečena hostija, sveto rešnje telo
SSKJ²
svétec -tca m (ẹ́)
star. svetnik2: domačemu svetcu posvečena cerkev
SSKJ²
svétek -tka m (ẹ́)
1. star. praznik1: nedelje in svetke preživlja doma; vsaj ob svetkih jim kruha ni manjkalo / ljudski svetek
● ekspr. njemu je vseeno, ali je petek ali svetek delovni dan ali praznik
2. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi v petek in svetek vedno, za delovne in praznične dni: v petek in svetek ima iste čevlje; ob petkih in svetkih so jedli krompir
SSKJ²
svêtel tudi svetál svêtla -o tudi -ó in svètel -tla -o [svetəu̯; svətau̯, druga oblika svətəu̯] prid., svetlêjši (é ȃ é; ə̀)
1. po stopnji barvne izrazitosti podoben navadni, dnevni svetlobi: stene so iz svetlega lesa, strop pa iz temnega; svetli oblaki; okvir za sliko je preveč svetel; svetla lisa, ploskev / svetli lasje; žival s svetlo dlako; kupila je svetlo pohištvo / svetle kovine; svetla omaka; svetlo pivo / pesn. svetle daljave / letos so moderne svetle barve
2. ki odbija razmeroma veliko svetlobe: svetli lakasti čevlji; svetli kovanci; svetla gladina vode; rezilo je bilo svetlo / svetle kapljice znoja; ekspr. svetle solze
3. ki oddaja močno svetlobo, ima močen sijaj: svetel plamen; mesec je bil to noč zelo svetel; svetla luč; svetla zvezda / svetla zarja
4. v katerem je veliko svetlobe: svetli hodniki, prostori; soba je svetla in zračna / svetel dan; noč je bila svetla / svetel gozd z bujno podrastjo
5. ekspr. za človeka zelo prijeten: tedaj so se zanj začeli svetli dnevi; svetli trenutki življenja; svetlo doživetje / svetli spomini; svetle misli, sanje
// ki vsebuje kaj lepega, dobrega, ugodnega: verovati v svetlo prihodnost; njegovo otroštvo je bilo svetlo / sončno svetla poezija
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: svetla vera; svetlo upanje
6. nav. ekspr. zelo pozitiven, posnemanja vreden: svetel lik, zgled / svetli cilji / to je eno najsvetlejših imen tistega časa / svetla ljubezen do domovine velika / svetla beseda lepa, spodbudna; svetla tradicija
7. ekspr. pozitivno, ugodno razpoložen: iz dneva v dan je bolj svetel / bil je ves svetel od nje
// ki vsebuje, izraža pozitivno, ugodno razpoloženje: svetel smeh / njen obraz je bil svetel in miren
// ki izraža navdušenje, občudovanje, zadovoljstvo: pogledala ga je s svetlim pogledom / njihove oči so bile svetle in vlažne od ganjenosti
8. visok, lepo zveneč: svetel glas; svetli toni; kovinsko svetel zvok
● ekspr. bil je že svetel dan, ko se je zbudil zelo pozno se je zbudil; star. uma svetli meč razum, pamet; ekspr. edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju so bila njena pisma edini lepi doživljaji; ekspr. njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini je slaven; ekspr. stvar ima svetle in temne strani dobre in slabe; ekspr. v tem času njegova zvezda ni bila več tako svetla kakor prva leta ni bil več tako slaven
♦ agr. svetlo seme podolgovato, zelo gladko seme trave čužke, ki se uporablja za ptičjo krmo; grad. svetla odprtina odprtina, določena z razdaljami med nasproti si stoječimi ploskvami odprtine; psiht. svetli trenutek (duševnega bolnika) trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda; tisk. svetla črka tiskarska črka s tankimi potezami
    svetló tudi svêtlo in svètlo prisl.:
    svetlo goreti; svetlo pogledati koga; zapel je svetlo in toplo; svetlo pobeljeni prostori / piše se narazen ali skupaj: svetlo moder ali svetlomoder cvet; nosi svetlo siv kostim / v povedni rabi: postalo je svetlo; svetlo mu je pri duši; bilo je svetlo kot podnevi
    ●     ekspr. to bo svetlo pogledal, ko bo izvedel bo zelo začuden
    ♦     zool. svetlo rdeči ara velika svetlo rdeča papiga z dolgim repom, Ara macao
    svêtli in svètli -a -o sam.:
    vse svetlo v njem je ugasnilo; nekaj svetlega, otroškega je v njem; star. knjigo na svetlo dati izdati, objaviti; stopiti na svetlo; oblačiti se v svetlo; odšli so še ob svetlem ko je bil še dan
SSKJ²
svéten -tna -o prid. (ẹ̑) zlasti v krščanskem okolju
1. ki ni verskega, cerkvenega značaja; posveten: delo svetne vsebine / svetna in cerkvena glasba / svetna oblast
♦ rel. svetni duhovnik duhovnik, ki ni redovnik
2. ki ni duhovno, versko usmerjen: on je preveč sveten človek, da bi ga to zanimalo / svetno mišljenje
SSKJ²
svétenje -a s (ẹ́)
glagolnik od svetiti: svetenje luči
SSKJ²
svetéšnji tudi svétešnji -a -e prid. (ẹ̄; ẹ̄)
star. prazničen: svetešnja obleka
    svetéšnje tudi svétešnje prisl.:
    svetešnje oblečen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
svetílčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na svetilko: svetilčni cilinder, stenj / svetilčno olje
SSKJ²
svetílčica -e ž (ȋ)
svetilkica: prižgati špiritno svetilčico
SSKJ²
svetílec -lca [tudi svetiu̯ca] m (ȋ)
kdor sveti: svetilci z baklami
SSKJ²
svetílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na svetenje: svetilna doba žarnice / svetilni plin / svetilni organ kresnice; svetilna raketa
♦ elektr. svetilna nitka nitka, ki jo električni tok ob prehodu segreje do žarenja; navt. svetilna boja; voj. svetilna krogla
SSKJ²
svetílka -e [zoološko tudi svetiu̯ka] ž (ȋ)
priprava, ki prižgana oddaja svetlobo: postaviti svetilko na mizo; svetilka s steklenim ohišjem / svetilka sveti, ugaša, utripa; prižgati svetilko / cestna, stropna, talna svetilka; električna, plinska svetilka; jamska svetilka ki jo uporabljajo rudarji v rudnikih; naglavna svetilka ki se nosi na glavi; prenosna, stoječa svetilka; signalna, varnostna svetilka; žepna svetilka; svetilka na olje, petrolej
♦ aer. obrobna svetilka talna svetilka, ki na letališču označuje obrobje vzletno-pristajalne steze; bot. svetilka visoka rastlina z drobnimi cveti v pokončnih socvetjih, Cimicifuga; elektr. kremenova svetilka z živosrebrovo žarnico iz kremenovega stekla, ki prepušča ultravijolične žarke; kem. acetilenska svetilka; zool. morske svetilke planktonske morske živali cevaste oblike, ki se ponoči močno svetijo, Pyrosomidae
SSKJ²
svetílkar -ja m (ȋ)
nekdaj kdor nadzoruje in prižiga ulične svetilke: svetilkar čisti svetilke
♦ mont. delavec, ki pripravlja, čisti in polni jamske svetilke; svetilničar
SSKJ²
svetilkárna -e ž (ȃ)
mont. prostor za shranjevanje jamskih svetilk: iti po svetilko v svetilkarno
SSKJ²
svetílkica -e ž (ȋ)
manjšalnica od svetilka: prižgati svetilkico
SSKJ²
svetílnica -e ž (ȋ)
star. svetilka: prižgati svetilnico / svetilnica na olje
♦ vrtn. lončna rastlina s cevasto podaljšanimi, pri dnu oblasto razširjenimi cveti, Ceropegia
SSKJ²
svetílničar -ja m (ȋ)
kdor skrbi za pravilno delovanje in vzdrževanje svetilnika: oče je bil svetilničar na otoku; baraka svetilničarjev
// nekdaj kdor nadzoruje in prižiga ulične svetilke: svetilničar je očistil svetilke
♦ mont. delavec, ki pripravlja, čisti in polni jamske svetilke
SSKJ²
svetílnik -a m (ȋ)
naprava, ki z oddajanjem svetlobnih signalov omogoča ladjam, letalom orientacijo: svetilnik enakomerno utripa; postaviti svetilnik; svetilnik in obalne luči / morski, pristaniški svetilnik; pren., ekspr. biti komu svetilnik v temi
♦ um. pokopališki svetilnik kamnit ali zidan slop s hišico za večno luč
SSKJ²
svetílniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na svetilnik: svetilniški signali / svetilniški čuvaj / opravljati svetilniško službo
SSKJ²
svetílnost -i ž (ȋ)
sposobnost telesa, da oddaja svetlobo: svetilnost narašča, pada; povečati svetilnost žarnic
♦ fiz. razmerje med svetlobnim tokom in prostorskim kotom, v katerega seva svetilo enakomerno
SSKJ²
svetílo -a s (í)
predmet, priprava, ki oddaja svetlobo: namestiti, prižgati svetilo; cevasto svetilo; umetna svetila in ogrevala / svetila na motornih vozilih
♦ fiz. ploskovno svetilo
SSKJ²
svetínja -e ž (í)
1. navadno s prilastkom kar ima za koga zelo veliko vrednost zaradi svoje povezanosti s čim zelo cenjenim, ljubljenim: ohranjati, varovati družinske, narodne svetinje; materni jezik je zanjo največja svetinja; svetinje človeštva
2. v krščanskem okolju manjši predmet, navadno kovinska ploščica z reliefno podobo svete osebe ali s krščanskim simbolom: v dar je dobila zlato svetinjo
3. rel. relikvija: našli so svetinje svete Katarine
SSKJ²
svetínjica -e ž (í)
v krščanskem okolju manjša kovinska ploščica z reliefno podobo svete osebe ali s krščanskim simbolom: dobiti, nositi svetinjico; srebrna svetinjica
● nar. (pasja) svetinjica (pasja) znamka
SSKJ²
svetíšče -a s (í)
stavba, prostor, namenjen za verske obrede: posvetiti, sezidati svetišče; antično svetišče; svetišče boga Mitre; pren. dom je družinsko svetišče
● vznes. Talijino svetišče gledališče
SSKJ²
svetíščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na svetišče: svetiščni prostor / svetiščni služabnik
SSKJ²
svetíti in svétiti -im nedov. (ī ẹ́)
1. oddajati, dajati svetlobo: luč sveti; žarnica je prenehala svetiti; svetiti v presledkih, z velikim žarom; medlo, slabo, šibko svetiti / mesec, sonce sveti; ta plamen sveti modro; danes zvezde močno svetijo / kresnice svetijo s svetilnim organom / po poti mu je svetila luna / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle večna luč naj mu sveti
2. z virom svetlobe omogočati, da kdo vidi: jaz sem popravljal, otrok je pa svetil; hodila je pred njimi in jim svetila; svetil mu je po stopnicah; samo sam sebi je svetil
3. usmerjati kam vir svetlobe: svetiti komu v obraz, oči; svetiti skozi okno, po kotih; svetili so po njih, za njimi z reflektorji
4. uporabljati kaj kot vir svetlobe: svetiti s petrolejko; takrat so svetili še s trskami
● pesn. že sveti beli dan se je že zdanilo; publ. v vsaki vasi že sveti elektrika vsaka vas že ima električno napeljavo; ekspr. ves čas je svetil v njeni bližini bil, se zadrževal pri njej; ekspr. pri njih dolgo svetijo so dolgo budni, dolgo bedijo; ekspr. svetil jim je z zglednim življenjem bil jim je v zgled
    svetíti se in svétiti se
    1. odbijati svetlobo: očiščena plošča se lepo sveti; beli kamni so se svetili v mesečini; oči se ji svetijo kot mački; svetiti se kot sneg, sonce / hlače, rokavi se mu svetijo od umazanije, zguljenosti / v rokah se mu sveti bodalo ima; v očeh so se ji svetile solze
    // s prislovnim določilom odražati, kazati v veliki meri, kar izraža določilo: oči se mu nevarno, preteče, prijazno svetijo; oči so se ji svetile od navdušenja, pohlepa, veselja; ekspr. lica se ji svetijo od zdravja zelo je zdrava
    2. ekspr. odsevati: v mesečini se svetijo bele snežne krpe; na vzhodu se svetijo gore so; na prsih se mu je svetilo odlikovanje je imel, nosil / cesta se srebrno sveti se svetlo odraža
    // biti zelo čist, zloščen: avtomobil se ves sveti; čevlji se mu zelo svetijo; kuhinja se kar sveti od čistoče
    ●     ekspr. hlače se mu že svetijo so že zelo oguljene; ekspr. njihova imena se bodo svetila v zgodovini bodo slavni; star. na praznik se je vse svetilo v novih oblekah so vsi imeli nove obleke; ekspr. začelo se mu je svetiti, kako je s tem začel je spoznavati, razumevati; preg. ni vse zlato, kar se sveti
    svetèč -éča -e:
    sveteč si s svečo, se je vzpenjal po stopnicah; tok svetečih plinov; od znojnih kapelj sveteč se vrat; brleča in slabo sveteča sveča
SSKJ²
svetíti se -ím se nedov. (ī í)
star. kazati se, delati se poštenega, pobožnega: svetil se je, dokler ga niso spregledali
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
svetívo -a s (í)
snov za razsvetljavo: netiva in svetiva
SSKJ²
svetkováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. praznovati: svetkovati novo leto
SSKJ²
svetlênje -a s (é)
glagolnik od svetleti: svetlenje brlivke / svetlenje las zaradi sonca
SSKJ²
svetléti -ím nedov., svétli in svêtli (ẹ́ í)
1. oddajati, dajati neizrazito, slabo svetlobo: brlivka svetli / na zaslonu so svetlele črte in proge so bile
2. postajati bolj svetel: lasje so ji na soncu svetleli; nebo je polagoma svetlelo / knjiž. obraz mu je vedno bolj svetlel postajal veselejši, vedrejši
    svetlèč -éča -e:
    svetleč zaslon; svetleča številčnica
SSKJ²
svetlíca -e ž (í)
1. min. rudnina, ki ima diamantni ali biserni sijaj in svetlo črto: svetlice in sijajniki / cinkova svetlica; živosrebrova svetlica rudnina živosrebrov sulfid; cinobarit
2. knjiž. svetel del česa: bilo je temno, samo v daljavi se je kazala okrogla svetlica / v njegovem življenju so bile posamezne svetlice dobrega
♦ bot. gorska svetlica zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja; arnika; zool. svetlica velika, bočno sploščena morska riba z luskami bleščečih barv, Lampris luna
SSKJ²
svetlíkanje -a s (ī)
glagolnik od svetlikati se: svetlikanje gnijočih rastlin in živali / svetlikanje ledenika v soncu / zlobno svetlikanje v očeh
♦ biol. živo svetlikanje sevanje za živali in rastline značilne svetlobe zaradi življenjskih pojavov v organizmu; fiz. svetlikanje sevanje za snovi značilne svetlobe zlasti zaradi zunanjih vplivov
SSKJ²
svetlíkast -a -o prid. (í)
knjiž. ki se svetlika: rad se sprehaja ob svetlikastem jezeru / darilo v svetlikastem papirju
SSKJ²
svetlíkati se -am se stil. svetlíkati -am nedov. (ī)
oddajati, dajati v kratkih presledkih svetlobo, navadno neizrazito, slabo: nekatera živa bitja se ponoči svetlikajo; ta riba se rdeče svetlika / sonce se je svetlikalo izza oblakov; skozi raznobarvna stekelca se svetlikajo medli plamenčki
// odbijati svetlobo na posameznih delih, ploskvah: morje se svetlika; mokri pesek se svetlika v soncu; kovinsko se svetlikati
// biti viden zaradi odbite svetlobe: na nebu so se svetlikala letala; med drevjem se svetlika hiša / v očeh so se jim svetlikale solze
● ekspr. skozi okno se svetlika dan dani se; ekspr. visoko v gorah se svetlika sneg je; ekspr. polagoma se mu je začelo svetlikati, kako je s stvarjo začel je spoznavati, razumevati
    svetlikajóč se -a -e:
    v mesečini svetlikajoči se potok; vlažno svetlikajoče se oči; svetlikajoče se jezero
SSKJ²
svetlíkav -a -o prid. (í)
knjiž. ki se svetlika: čelo mu je pokril svetlikav znoj
SSKJ²
svetlílen -lna -o prid. (ȋ)
usnj., navadno v zvezi svetlilni stroj stroj, ki daje površini usnja lep lesk:
SSKJ²
svetlín -a m (ȋ)
bot. rastlina s posameznimi velikimi rumenimi cveti, Oenothera: dvoletni svetlin
SSKJ²
svetlína -e ž (í)
1. knjiž. odprtina, skozi katero prihaja svetloba: narediti, zapreti svetlino / okenska, vratna svetlina / nebo je bilo oblačno, brez svetlin
2. knjiž. svetloba: medlikasta svetlina; svetlina ognja
3. anat. premer, prostornina cevastega organa; lumen: črevesna svetlina; svetlina kapilare
SSKJ²
svetlíšče -a s (í)
knjiž. jasa, čistina: svetlišče sredi gozda
SSKJ²
svetlíti -ím nedov., svétli in svêtli (ī í)
delati kaj bolj svetlo, bleščeče: svetliti bakreno ploščo; s cunjo svetliti parket
♦ usnj. svetliti usnje
// povzročati, da je kaj bolj svetlo: noč ni bila temna, ker jo je svetlil sneg; zarja že svetli nebo; obzorje se je počasi svetlilo
    svetlíti se 
    1. odbijati svetlobo: okna se svetlijo v soncu; parket se je lepo svetlil svetil / knjiž.: na travniku se svetli rosa je; na roki se mu svetli zlat prstan ima, se mu lesketa
    2. svetlo se odražati, kazati: v dolini se svetli cesta
    svetlèč -éča -e:
    svetleč papir; stopiti na svetleč se parket; svetleča se kovinska ploščica; modrikasto svetleče se perje race
SSKJ²
svetljênje -a s (é)
glagolnik od svetliti: sredstvo za svetljenje kovin, parketa / strojno svetljenje usnja / opazoval je počasno svetljenje na vzhodu
SSKJ²
svetlo...1 prvi del zloženk
nanašajoč se na svetel: svetlodlak, svetloglav, svetlonog
SSKJ²
svetlo...2 prvi del zloženk, kakor svetlomoder, svetlordeč, svetlosinji, ipd., gl. svetel
SSKJ²
svetlôba -e ž (ó)
1. kar omogoča, da so predmeti vidni: svetloba narašča, pojema; stal je tako, da mu je svetloba padala, sijala na obraz; oddajati, razprševati svetlobo; zaznavati svetlobo; bela, modra, rdeča svetloba; bleda, iskreča se, medla, močna svetloba; knjiž. mehka svetloba; ekspr. morje, poplava svetlobe; dvorana je bila polna svetlobe; ekspr. pramen svetlobe; svetloba in tema / dnevna, jutranja svetloba; naravna, umetna svetloba; sončna svetloba; svetloba nočne svetilke / svetloba prihaja z leve; luč ni dajala nobene svetlobe; svetlobo jim daje sončna energija; indirektna, navpična, stranska svetloba; jašek za dovajanje svetlobe; vir svetlobe / dvigniti, pogledati predmet proti svetlobi tako, da pada nanj ali ga presvetljuje; pri močni svetlobi se zenica zoži; pren., ekspr. svetloba spoznanja; zmaga svetlobe nad temo
// kar povzroča kemične spremembe v rastlinah, nekaterih snoveh: rastlinam primanjkuje svetlobe in zraka; izpostaviti kaj delovanju svetlobe; pod vplivom svetlobe in toplote začne seme kaliti; občutljiv za svetlobo; na svetlobi neobstojen vitamin / plevel jemlje rastlinam svetlobo
2. fiz. elektromagnetno valovanje, zaznavno neposredno z vidom: svetloba se širi; odbijati, sevati, sipati svetlobo; valovna dolžina svetlobe; hitrost svetlobe / enobarvna svetloba ki jo sestavlja valovanje ene same valovne dolžine; fluorescenčna svetloba; hladna svetloba ki jo oddaja hladen vir svetlobe; infrardeča svetloba; polarizirana svetloba / vidna svetloba
3. lastnost predmetov, da so vidni: svetloba zvezde se veča; izgubljati svetlobo; svetloba meseca
● knjiž. svetloba je izginila iz njihovih oči njihove oči niso več izražale veselja, pričakovanja; ekspr. človek hrepeni po svetlobi po spoznanju, jasnosti; ekspr. v njenem življenju je bilo malo svetlobe lepega
♦ fot. razmerje med svetlobo in sencami med osvetljenimi in temnimi mesti
SSKJ²
svetlobárven -vna -o prid. (ȃ)
ki je svetle barve: svetlobarvne in temnobarvne živali / to blago je preveč svetlobarvno svetlo
SSKJ²
svetlôben -bna -o prid. (ó ō)
nanašajoč se na svetlobo: svetlobni pojavi; svetlobni vir; svetlobni žarek / svetlobna naprava, priprava; svetlobne rakete; svetlobno telo svetilo / svetlobni napis, signal, znak; svetlobna črta / svetlobni dražljaj / svetlobni delec; svetlobni spekter; svetlobna hitrost; svetlobna jakost
♦ avt. svetlobni odbojnik priprava, ki odbija svetlobo, če jo osvetli žaromet; bot. svetlobna sinteza fotosinteza; elektr. svetlobni izkoristek razmerje med oddanim svetlobnim tokom in prejeto električno močjo; fiz. svetlobni tok energija, ki jo izseva svetilo v eni sekundi; svetlobno leto pot svetlobe v enem letu; gled. svetlobno korito pločevinasta naprava z žarnicami različnih barv za osvetljevanje scene; grad. svetlobni jašek jašek v sredini stavbe ali ob kletnih prostorih za dovajanje svetlobe; teh. svetlobni kazalec svetlobno znamenje, ki kaže določene podatke, navadno na skali
    svetlôbno prisl.:
    svetlobno občutljiva plast
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
svetlôbnica -e ž (ȏ)
arhit. zastekljen ali odprt svetlobni nastavek na vrhu kupole ali strehe: kupola s svetlobnico
SSKJ²
svetlôbnost -i ž (ó)
fot. prepustnost objektiva za svetlobo: z odpiranjem zaslonke se poveča svetlobnost / svetlobnost je vgravirana na objektivu
SSKJ²
svetločúten -tna -o prid. (ū)
fot. občutljiv za svetlobo: svetločutna snov
SSKJ²
svetlodlák in svetlodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima svetlo dlako: svetlodlaka žival
SSKJ²
svetloglàv in svetlogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ki ima svetlo glavo: svetloglav konj / svetloglava deklica svetlolasa
SSKJ²
svetlogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
knjiž. ki vidi vse v življenju boljše, kot je; optimističen: svetlogled človek / bil je svetloglede narave
SSKJ²
svetlogrív -a -o prid. (ȋ ī)
ki ima svetlo grivo: svetlogrivi konji
SSKJ²
svetlokóžen -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑)
ki je svetle kože: svetlokožni in temnokožni ljudje
SSKJ²
svetlokríl -a -o prid. (ȋ ī)
knjiž. ki ima svetla krila: svetlokrila čebela
SSKJ²
svetlolás in svetlolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima svetle lase: svetlolas deček; bila je svetlolasa in modrih oči
SSKJ²
svetlolásec -sca m (ȃ)
kdor ima svetle lase: všeč so ji svetlolasci z modrimi očmi
SSKJ²
svetloláska -e ž (ȃ)
ženska, ki ima svetle lase: zaljubil se je v nežno svetlolasko
SSKJ²
svetlolíst -a -o prid. (ȋ ī)
ki ima svetle liste: svetlolista mlada breza
SSKJ²
svetlomér -a m (ẹ̑)
fot. priprava za merjenje svetlobe: kupiti svetlomer; meriti svetlobo s svetlomerom; fotografski aparat z vgrajenim svetlomerom
SSKJ²
svetloók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima svetle oči: bil je plavolas in svetlook
SSKJ²
svetlopôlt -a -o [svetlopou̯t] prid. (ȏ ō)
ki je svetle polti: svetlopolto in temnopolto prebivalstvo / bil je okrogloličen in svetlopolt otrok
SSKJ²
svetlorép in svetlorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́)
ki ima svetel rep: svetlorepa kobila
SSKJ²
svêtlost1 in svètlost tudi svetlóst -i [druga oblika svətlost] ž (é; ə̀; ọ̑)
1. lastnost svetlega, svetla barva: svetlost obleke, pohištva / svetlost barv
2. fiz. razmerje med svetilnostjo ploskovnega svetila in sevajočo površino: meriti, nastaviti svetlost; regulator svetlosti
SSKJ²
svetlóst2 -i ž (ọ̑)
nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: njegova svetlost nas redko počasti z obiskom / kot nagovor je to ukaz, svetlost
SSKJ²
svêtlosten in svètlosten tudi svetlósten -tna -o [druga oblika svətlostən] prid. (é; ə̀; ọ̑)
nanašajoč se na svêtlost: svetlostni kontrast; svetlostna stopnja / svetlostni viri svetlobni
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
svetlotísk -a m (ȋ)
tisk. grafična tehnika, pri kateri se risba s kristalne steklene plošče, prevlečene s slojem želatine in kalijevega dikromata, odtiskuje s ploskim tiskom:
SSKJ²
svétnica1 -e ž (ẹ̑)
1. s prilastkom najvišji naslov za strokovno, znanstveno delavko v znanstvenih ustanovah, na visokih šolah: postala je strokovna svetnica; znanstvena svetnica
2. s prilastkom naslov za delavko na visokem položaju: pravna svetnica zunanjega ministra / višja sodna svetnica
3. navadno s prilastkom članica kolektivnega organa upravljanja v določenih ustanovah, delovnih organizacijah, državni upravi: državna, mestna, občinska svetnica; svetniki in svetnice / izvoljena svetnica; opozicijska svetnica
4. v nekaterih državah naslov za visoko državno uradnico: dvorna, ministrska, vladna svetnica
5. star. svétnikova žena: srečal je gospo svetnico
SSKJ²
svetníca2 -e ž (í)
1. rel. ženska, razglašena za sveto: častiti svetnice in svetnike / razglasiti za svetnico
2. ekspr. ženska, ki v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro: bila je prava, živa svetnica / kaj se delaš svetnico
● ekspr. no, tudi ti nisi bila svetnica nisi živela moralno neoporečno
SSKJ²
svetníčiti se -im se nedov. (í ȋ)
ekspr. delati se svetniškega: pred nami se svetniči, v resnici pa je slepar / kaj se svetničiš, saj te poznamo
SSKJ²
svétnik1 -a m (ẹ̑)
1. s prilastkom najvišji naslov za strokovnega, znanstvenega delavca v znanstvenih ustanovah, na visokih šolah: postal je raziskovalni svetnik; biti izvoljen za strokovnega, znanstvenega svetnika
2. navadno s prilastkom naslov za delavca na visokem položaju: je svetnik in ravnatelj šole; kot starejši zaslužni delavec je bil imenovan za svetnika / sodni svetnik; nekdaj samostojni svetnik
3. navadno s prilastkom član kolektivnega organa upravljanja v določenih ustanovah, delovnih organizacijah, državni upravi: občinski svetniki so opozorili na nepravilnosti; državni, mestni, občinski svetnik; odločitev, razprava svetnikov / izvoljeni svetniki; opozicijski svetnik / občinski svetnik v stari Avstriji član mestnega sveta v mestnih občinah z lastnimi statuti
4. v nekaterih državah naslov za visokega državnega uradnika: imenovati svetnike / dvorni, finančni, ministrski, sodni, vladni svetnik; njegov oče je bil tajni svetnik / deželnosodni svetnik v stari Avstriji sodnik senata deželnega sodišča
● zastar. bil jim je dober svetnik svetovalec
♦ rel. konzistorialni svetnik škofov svetovalec
SSKJ²
svetník2 -a m (í)
1. rel. kdor je razglašen za svetega: častiti svetnike in svetnice / razglasiti za svetnika; praznik vseh svetnikov
2. ekspr. kdor v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro: njegov brat je bil pravi, živi svetnik / delati se svetnika
● ekspr. ti si pa res čuden svetnik čudak, posebnež; ledeni svetniki ledeni možje
SSKJ²
svetníški -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na svetníke: svetniški kipi; svetniški življenjepis / svetniški sij svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov / svetniško potrpljenje
    svetníško prisl.:
    živeti svetniško; svetniško potrpežljiv človek
SSKJ²
svétništvo1 -a s (ẹ̑)
v nekaterih državah služba svétnika: vladno svetništvo
SSKJ²
svetníštvo2 -a s (ȋ)
1. rel. značilnost svetníka: priznali so mu svetništvo; pridigati o svetništvu / znamenja svetništva
2. ekspr. obvladovanje negativnih nagnjenj v najvišji meri in prizadevanje delati dobro: od ljudi ne pričakuje svetništva
SSKJ²
svetnják -a m (á) zastar.
1. posveten človek: bil je velik svetnjak
2. laik, neduhovnik: duhovniki in svetnjaki
SSKJ²
svétnost -i ž (ẹ̑)
1. knjiž. vesolje: brezmejna svetnost
2. zastar. posvetnost: zavračati svetnost
3. filoz. bistvo: svetnost sveta, zavesti
SSKJ²
sveto...1 prvi del zloženk
nanašajoč se na svet, zemlja: svetobežen, svetomrznost, svetožalje
SSKJ²
sveto...2 prvi del zloženk
nanašajoč se na svet3: svetogorski, svetopisemski, svetoskrunstvo
SSKJ²
svetobéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. ki nima, ne želi imeti stikov s svetom, z ljudmi: svetobežni ljudje / svetobežna miselnost / svetobežno življenje
SSKJ²
svetobéžnost -i ž (ẹ́)
knjiž. lastnost svetobežnega: zanj je značilna svetobežnost / sentimentalna svetobežnost
SSKJ²
svetobólen -lna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na svetobolje: svetobolni estet; svetobolno razpoloženje / svetobolna ljubezen do človeštva
SSKJ²
svetobólje -a s (ọ̑)
nazor, ki izraža bolečino, žalost zaradi neskladja med idealom in resničnostjo, hotenjem in dosegljivostjo tega: svetobolje v Stritarjevih delih / predajati se mladostniškemu svetobolju
SSKJ²
svetohlínec -nca m (ȋ)
slabš. kdor se kaže, se dela poštenega, pobožnega: razkrinkati svetohlinca; prebrisan svetohlinec
SSKJ²
svetohlíniti -im nedov. (í ȋ)
slabš. kazati se, delati se poštenega, pobožnega: ni ti treba svetohliniti in se sprenevedati
SSKJ²
svetohlínka -e ž (ȋ)
slabš. ženska, ki se kaže, se dela pošteno, pobožno: postala je prava svetohlinka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
svetohlínski -a -o prid. (ȋ)
slabš. ki se kaže, se dela poštenega, pobožnega: svetohlinski človek; postala je svetohlinska in hinavska / svetohlinski obraz / svetohlinsko vedenje
    svetohlínsko prisl.:
    svetohlinsko govoriti
SSKJ²
svetohlínstvo -a s (ȋ)
slabš. vedenje ali govorjenje človeka, ki se kaže, se dela poštenega, pobožnega: svetohlinstvo in licemerstvo
SSKJ²
svetoivánski -a -o prid. (ȃ)
nar., v krščanskem okolju nanašajoč se na praznik Janeza Krstnika 24. junija: svetoivanski običaji
SSKJ²
svetoléten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sveto leto: svetoletno romanje v Rim / svetoletni odpustki
SSKJ²
svetomŕzen -zna -o prid. (r̄)
knjiž. ki ne ljubi sveta, posvetnega: svetomrzen človek / svetomrzna morala
SSKJ²
svetonôčen -čna -o prid. (ó)
nanašajoč se na sveto noč: svetonočna maša / svetonočne pesmi božične pesmi
SSKJ²
svetopétec -tca m (ẹ̑)
knjiž. kdor se kaže, se dela poštenega, pobožnega: takim svetopetcem ne zaupa
SSKJ²
svetopétka -e ž (ẹ̑)
knjiž. ženska, ki se kaže, se dela pošteno, pobožno:
SSKJ²
svetopísemski -a -o [svetopisəmski] prid. (ī)
nanašajoč se na Sveto pismo: naslikati svetopisemski prizor; svetopisemska snov, zgodba / svetopisemske knjige
♦ rel. svetopisemski kanon seznam uradno priznanih svetopisemskih knjig; svetopisemski očaki
SSKJ²
svetosávski -a -o prid. (á)
v stari Jugoslaviji nanašajoč se na svetega Savo: svetosavska proslava / svetosavska nagrada
SSKJ²
svetoskrúnec -nca m (ȗ)
rel. kdor naredi svetoskrunstvo: obsoditi svetoskrunca
SSKJ²
svetoskrúnski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na svetoskrunstvo: svetoskrunsko početje / to so svetoskrunske besede
SSKJ²
svetoskrúnstvo -a s (ȗ)
rel. oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega: narediti svetoskrunstvo
SSKJ²
svétost1 in svetóst -i ž (ẹ́; ọ̑)
ekspr. lastnost, značilnost česa, kar ima za koga zelo veliko vrednost zaradi svoje povezanosti s čim zelo cenjenim, ljubljenim: svetost dane besede, prisege / spoštovati svetost zakona
SSKJ²
svetóst2 -i ž (ọ̑)
1. rel. lastnost, stanje človeka, ki je zaradi popolnosti vreden češčenja: s svojim življenjem si je zaslužil svetost; pojem, znamenje svetosti
2. ekspr. lastnost, značilnost človeka, ki v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro: hliniti svetost
3. s svojilnim zaimkom naslov za najvišjega cerkvenega dostojanstvenika: obletnica kronanja njegove svetosti papeža Pavla VI. / kot nagovor vaša svetost
SSKJ²
svetósten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na svetóst: svetostno vedenje / njegovi junaki so bajeslovne ali svetostne osebe
SSKJ²
svetoštéfanski -a -o prid. (ẹ́)
1. v krščanskem okolju nanašajoč se na praznik svetega Štefana 26. decembra: svetoštefanske šege
2. knjiž. nanašajoč se na ogrskega kralja Štefana I.: svetoštefanska krona / svetoštefansko kraljestvo ogrsko kraljestvo
SSKJ²
svetotájstven -a -o prid. (ȃ)
knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: svetotajstvene besede
SSKJ²
svetotájstvo -a s (ȃ)
knjiž. skrivnost, nedoumljivost: to ni nobeno svetotajstvo; srhljivo svetotajstvo
♦ rel. sveto rešnje telo
SSKJ²
svetoválec -lca [svetovau̯ca tudi svetovalca] m (ȃ)
1. kdor z (na)sveti usmerja, vodi: bil je njihov prijatelj in svetovalec; izbrati si koga za svetovalca; dober, preudaren svetovalec
// navadno s prilastkom kdor daje (na)svete, strokovna mnenja: sodeloval je pri tem projektu kot svetovalec; priložnostni, stalni jezikovni svetovalec; imajo novega modnega, pravnega, umetniškega svetovalca
♦ ped. poklicni svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri izbiri najustreznejšega poklica; šol. pedagoški svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri vzgojnem in izobraževalnem delu šol
2. navadno s prilastkom naslov za delavca na visokem položaju: biti imenovan za svetovalca / posebni svetovalec predsednika; samostojni svetovalec; svetovalec ministra za kulturo
3. v nekaterih državah naslov za visokega državnega uradnika: napredoval je v svetovalca / sodni svetovalec sodni svetnik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
svetoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na svetovanje: svetovalna naloga, vloga / organizirati svetovalno službo; svetovalno delo / svetovalni organ; svetovalna telesa skupščine
SSKJ²
svetoválka -e [svetovau̯ka tudi svetovalka] ž (ȃ)
1. ženska, ki z (na)sveti usmerja, vodi: žena mu je bila najboljša prijateljica in svetovalka; dobra, pametna svetovalka
// navadno s prilastkom ženska, ki daje (na)svete, strokovna mnenja: pri delu je sodelovala kot svetovalka; modna, pravna svetovalka
♦ šol. pedagoška svetovalka ženska, ki poklicno strokovno svetuje, pomaga pri vzgojnem in izobraževalnem delu šol
2. navadno s prilastkom naslov za delavko na visokem položaju: samostojna svetovalka / svetovalka direktorja, predsednika; svetovalka za odnose z javnostmi
SSKJ²
svetoválnica -e ž (ȃ)
posvetovalnica: hoditi, iti v svetovalnico / vzgojna svetovalnica; svetovalnica za kontracepcijo / poklicna svetovalnica
SSKJ²
svetoválski -a -o [svetovau̯ski in svetovalski] prid. (ȃ)
svetovalen: svetovalsko delo
SSKJ²
svetoválstvo -a [svetovalstvo in svetovau̯stvo] s (ȃ)
1. dejavnost svetovalcev: posvetiti se svetovalstvu / začeli so se kazati sledovi njegovega svetovalstva
2. svetovalna služba: svetovalstvo za izbiro poklica / pravno svetovalstvo
● sodnik in mestno svetovalstvo v stari Avstriji mestni svet, svétniki
SSKJ²
svetovánec in svétovanec -nca m (á; ẹ́)
knjiž. kdor dobi nasvet: svetovalec in svetovanec
SSKJ²
svetovánje in svétovanje -a s (ȃ; ẹ́)
glagolnik od svetovati: v takem položaju je bilo svetovanje potrebno / predzakonsko, vzgojno svetovanje; organizirano svetovanje mladim pri izbiri poklica
SSKJ²
svetováti -újem in svétovati -ujem nedov. in dov. (á ȗ; ẹ́)
1. izražati svoje mnenje o tem, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela: prijatelj mi je to svetoval; svetoval ji je, naj raje počaka z nakupom; dobro, slabo svetovati; težko je prav svetovati / zdravnik mu je svetoval ležanje; natakar jim je svetoval, naj (si) naročijo ribe / vsem je rad svetoval pomagal z nasvetom; ekspr. svetujem ti, da ga pustiš na miru pusti ga na miru
2. s prislovnim določilom dajati (na)svete, strokovna mnenja: svetovati v zakonskih zadevah; strokovno svetovati kmetovalcem
● preg. komur ni svetovati, temu ni pomagati ne da se pomagati človeku, ki noče poslušati nasvetov
SSKJ²
svetôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na svet, zemljo: svetovni prostor; svetovna zgodovina / svetovni oceani; svetovne zaloge nafte / svetovni nazor skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb o temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka / svetovni potnik kdor potuje po svetu, navadno brez določene naloge / svetovni mir je ogrožen; hrana je postala svetovni problem; svetovna delitev dela; svetovna gospodarska kriza; svetovna vojna; spremljati svetovno dogajanje; publ. delo v svetovnem merilu, obsegu / svetovne cene žita; svetovna trgovina; svetovno gospodarstvo; prodajati izdelke na svetovnem tržišču / svetovni jezik jezik, ki je zelo razširjen; svetovna književnost / svetovni dan zdravja; svetovni kongres; svetovno prvenstvo; svetovno srečanje novinarjev / priboril si je naslov svetovnega prvaka / Svetovna zdravstvena organizacija
♦ filoz. svetovni duh po Heglu počelo in urejevalec zgodovine
    svetôvno prisl.:
    svetovno razgledan; svetovno znan učenjak
SSKJ²
svetôvje -a s (ȏ)
knjiž. celota vseh svetov: sestav, središče svetovja
// več svetov, svetovi: gibanje svetovij / umetniki ustvarjajo nova svetovja
SSKJ²
svetovlján in svetovljàn -ána m (ȃ; ȁ á)
kdor je široko, svetovno razgledan: bil je duhovit svetovljan; uglajen svetovljan; navade boemskega svetovljana / pisatelj je bil Američan in tudi svetovljan kozmopolit
SSKJ²
svetovljánka -e ž (ȃ)
ženska, ki je široko, svetovno razgledana: je prava svetovljanka
SSKJ²
svetovljánski -a -o prid.(ȃ)
ki je široko, svetovno razgledan: svetovljanski človek; bila je svetovljanska dama
// ki vsebuje, izraža tako razgledanost: ima svetovljanski nastop; svetovljanska uglajenost; svetovljansko vedenje / svetovljanska poezija / svetovljansko letovišče, mesto / priredili so mu svetovljanski sprejem razkošen
    svetovljánsko prisl.:
    svetovljansko živeti
SSKJ²
svetovljánstvo -a s (ȃ)
široka, svetovna razgledanost: njegovo svetovljanstvo se kaže tudi v pesmih; v svoje okolje prinaša nekaj demokratičnega svetovljanstva / nacionalizem in svetovljanstvo kozmopolitizem
SSKJ²
svetovnják -a m (á)
1. star. svetovljan: imeli so ga za svetovnjaka; družba bahavih svetovnjakov
2. zastar. laik, neduhovnik: duhovniki in svetovnjaki
SSKJ²
svetovnjáški -a -o prid. (á)
star. svetovljanski: svetovnjaški ljudje / svetovnjaško vedenje, življenje
SSKJ²
svetôvnonazóren -rna -o prid. (ō-ọ̑)
star. svetovnonazorski: svetovnonazorna opredeljenost; svetovnonazorna nasprotja
    svetôvnonazórno prisl.:
    bili so svetovnonazorno in politično razcepljeni
SSKJ²
svetôvnonazórski -a -o prid.(ō-ọ̑)
nanašajoč se na svetovni nazor: svetovnonazorska opredelitev, pripadnost; svetovnonazorske razlike; to je svetovnonazorsko vprašanje / boj je bil političen, ne svetovnonazorski
    svetôvnonazórsko prisl.:
    svetovnonazorsko opredeljen pesnik
SSKJ²
svetôvnopolítičen -čna -o prid. (ō-í)
nanašajoč se na svetovno politiko: svetovnopolitični položaj / ta dogodek ima velik svetovnopolitični pomen
SSKJ²
svetôvnost -i ž (ō)
lastnost, značilnost svetovnega: svetovnost te organizacije; svetovnost kakega pojava / svetovnost pesnikovega genija
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
svetôvnozgodovínski -a -o prid. (ō-ȋ)
nanašajoč se na svetovno zgodovino: svetovnozgodovinski proces; ozadje svetovnozgodovinskega dogajanja / svetovnozgodovinska vloga umetnikov
SSKJ²
svetozòr -ôra m (ȍ ó) zastar.
1. svetovni nazor: v delu se odraža pisateljev svetozor
2. razgled2, panorama: pred njimi se je odprl lep svetozor
SSKJ²
svetožálen -lna -o prid. (ȃ)
svetobolen: svetožalno razpoloženje v pesmih / svetožalni verzi
SSKJ²
svetožálje -a s (ȃ)
svetobolje: Stritarjevo svetožalje
SSKJ²
svétski -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. svetovljanski: bil je svetski človek; svetska dama / svetske navade / svetska uglajenost
SSKJ²
svétskost -i ž (ẹ̑)
knjiž. svetovljanstvo: njegova svetskost ji je ugajala
SSKJ²
svéž -a -e prid. (ẹ̑ ẹ̄)
1. dobljen, pripravljen pravkar ali pred kratkim in še ni izgubil svojih bistvenih dobrih lastnosti: svež kruh; sveža hrana; sveža jajca; v hladilniku je meso dolgo ostalo sveže / sveže rože / dišalo je po svežih ribah; spati v svežem senu
// tak, kot se pridela: juha iz svežih paradižnikov; sveže in kisle kumare; suho in sveže sadje
// ki vsebuje še veliko vlage: svež les; krmiti živino s svežo krmo; veje so bile še sveže / ta rastlina potrebuje sveža tla
2. ki še ni uporabljen, izrabljen: dovajati svež zrak; prinesti svežo vodo; obleči sveže perilo / svež gnoj; presaditi rože v svežo prst / ekspr. poslati v boj sveže enote
3. pravkar ali pred kratkim narejen: svež beton; slikati na svež omet; svež premaz / barva je še sveža se še ni posušila / ostala sta sama ob svežem grobu
// nastal na novo, pred kratkim: svež madež; sveži sledovi v snegu; prelom je še svež; sveža rana / ekspr.: svež gledališki dogodek; sveži vtisi; sveža številka časopisa / ekspr. sveže prijateljstvo / ekspr.: sveže novice; poročila so še zelo sveža
4. ekspr. drugačen od prejšnjega, ustaljenega: sveži tokovi v umetnosti; sveže misli, pobude / sveža snov za pogovor
5. ekspr. ki je prijetnega, mladostnega videza: svež moški; sveža deklica; zdela se mu je sveža bolj kot kdaj prej
// navadno v povedni rabi ki je duševno in telesno zdrav in se dobro počuti: ostal je svež in veder kljub velikim naporom; duševno svež / ob tej uri sem še svež še nisem zaspan
// ki izraža duševno in telesno zdravje in dobro počutje: svež obraz; njena polt je sveža in gladka / imel je svež glas poln, zvonek / svež videz
6. ekspr. razmeroma dobro viden, izrazit: sveže barve; sveže zelenje gozdov
7. nav. ekspr. prijetno hladen: zapihal je svež veter; svež gorski zrak / sveže poletje; jutra so še sveža hladna
● ekspr. rad uporablja sočne, sveže izraze nove, še ne veliko uporabljane; ekspr. ta sestavek je svež prišel v knjigo takoj, ko je bil napisan; ekspr. spomin na ta dogodek je še svež ta dogodek še ni pozabljen; prijetno svež vonj dezodoranta osvežujoč
♦ agr. sveži sir sir, ki ni zorjen in ima sorazmerno velik odstotek vode v brezmastni snovi; sveža klobasa, salama klobasa, salama, ki ostane samo kratek čas užitna, dobra
    svéže prisl.:
    sveže kuhana svinina; bil je sveže obrit / kot opozorilo pozor, sveže pleskano
SSKJ²
svéžec -žca m (ẹ̑)
knjiž. novi sneg: v svežcu so sledi dobro vidne
SSKJ²
svéženj -žnja m (ẹ́)
1. več skupaj povezanih podolgovatih, ploščatih istovrstnih predmetov: prinesti sveženj papirja, pisem, spisov; v svežnjih so bile tudi manj vredne kožice; velik sveženj perila / narediti sveženj zložiti kaj skupaj in povezati / sveženj bankovcev, listin
2. publ. več na kak način med seboj povezanih stvari: sveženj smernic, ukrepov
SSKJ²
svéženjček -čka [svežənjčək] m (ẹ̄)
manjšalnica od sveženj: sveženjček vžigalic; sveženjček z obleko
● ekspr. nežno je prijela jokajoči sveženjček povitega dojenčka
SSKJ²
svežílen -lna -o prid. (ȋ)
ki sveži, osvežuje: z morja piha svežilen veter; svežilna pijača
SSKJ²
svežína -e ž (í)
1. lastnost, značilnost svežega: svežina cvetja / bistrost in svežina vode / dovtip je ohranil svežino; svežina pesmi / očarala ga je njena prijetna svežina / svežina jesenskega dne
2. kar je sveže: vonj po svežini
3. publ. kar je drugačno od prejšnjega, ustaljenega: kongres je prinesel veliko svežine v mednarodne odnose
SSKJ²
svežíti -ím tudi svéžiti -im nedov. (ī í; ẹ̑)
1. povzročati, da postane kaj bolj sveže, čisto: deževne kaplje so svežile listje; veter sveži ozračje
// povzročati, da se kdo duševno in telesno bolje počuti: sadni sokovi so ga svežili; svežiti se z mrzlo vodo
2. nav. ekspr. povzročati, da postane kaj spet navzoče v zavesti: svežiti komu spomin na stare čase
3. ekspr. delati, da postane kaj spet bolj vidno, izrazito: svežiti barve, vzorce
SSKJ²
svéžnjič -a m (ẹ̄)
sveženjček: svežnjič kart
SSKJ²
svéžost -i ž (ẹ̄)
lastnost, značilnost svežega: svežost jajc / prijetna svežost posteljnine / ohranil je prožnost in svežost do poznih let
SSKJ²
svíba -e ž (í)
nar. štajersko grmičasta rastlina z rdečimi mladikami, belimi cveti in črnimi plodovi; rdeči dren2: ob ograji raste bezeg, sviba in srobot
SSKJ²
svídenje -a s (ȋ)
knjiž. srečanje: svidenje je bilo prisrčno, veselo; želela si je skorajšnjega, zopetnega svidenja z njim / ob svidenju je zajokala; prim. nasvidenje
SSKJ²
svíla -e ž (ȋ)
1. vlakna iz kokonov sviloprejke: predelovati svilo / naravna, umetna svila; čista svila prava svila
// mehka, fina, lesketajoča se tkanina iz teh vlaken: bluza je iz modre svile; šumi kot svila; mehek kot svila / balonska svila gosta, impregnirana tkanina; svila za podlogo / ekspr. ženske so bile zavite v svilo so bile oblečene v svilena oblačila
2. svilena nit: obšiti, vesti s svilo
♦ tekst. obtežiti svilo prepojiti naravno svilo z raztopinami kovinskih soli, čreslovine, da postane težja; degumirana svila ki so ji odstranjene lepljive, klejaste sestavine; japonska svila zelo tanka enobarvna ali potiskana tkanina iz prave svile, tkana v platneni vezavi; motana svila surova svilena nit po odmotavanju s kokonov; padalska svila gosta, tanka, trdna tkanina za padala; prava svila iz kokonov udomačene sviloprejke; surova svila ki ni degumirana; tkanina iz te svile; šantung, taft svila
SSKJ²
svilár -ja m (á)
delavec v proizvodnji svilene preje ali svilenih tkanin: zaposlen je bil kot svilar / slika predstavlja opravila svilarjev
SSKJ²
svilárna -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za tkanje svile: delati v svilarni
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
svilárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na svilarje ali svilarstvo: svilarski stroji; svilarske statve / svilarska industrija; svilarska obrt / svilarski delavci
SSKJ²
svilárstvo -a s (ȃ)
dejavnost, ki se ukvarja s proizvodnjo svilene preje ali svilenih tkanin: razvoj svilarstva
SSKJ²
svílast -a -o prid. (ȋ)
nav. ekspr. po videzu, otipu podoben svili: svilaste niti / njeni lepi, svilasti lasje / svilast lesk
    svílasto prisl.:
    svilasto mehko govorjenje
SSKJ²
sviláš -a m (á)
zool. južnoameriška opica z belkasto trikotno liso na čelu in belkastimi kolobarji na repu, Callithrix jacchus: predirljiv žvižg svilaša
SSKJ²
svílen1 -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na svilo: debelina svilne niti / svilna industrija
♦ zool. svilni prelec nočni metulj, katerega ličinka izloča svilene niti, iz katerih naredi zapredek, Bombyx mori
SSKJ²
svilén2 -a -o prid. (ẹ̑)
1. ki je iz svile: svilena nit, preja / svilena tkanina; svileno blago / svileni trakovi; svilena bluza, obleka, podloga, ruta
2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben svili: svileni lasje; svilena dlaka / v njenih očeh je bil svilen lesk; svilena svetloba; svileno nebo; jutra so svilena
● pesn. le veter je s svileno roko vznemirjal tišino je rahlo pihal
♦ papir. svileni papir bel ali barvast zelo tanek papir, navadno za okraske; tekst. svileni barhant, žamet barhant, žamet s svileno osnovo in bombažnim votkom; svilena apretura apretura, ki da blagu lesk, kot ga ima svila; svilena osnova; svilena vlakna kokonov
    sviléno prisl.:
    gladina vode se svileno blešči; svileno mehki lasje
SSKJ²
svilénast -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. svilnat, svilast: svilenasti lasje
SSKJ²
svilenína -e ž (í)
knjiž. svileno blago, svila: podložiti krilo s svilenino / preproge iz živobarvne svilenine
● knjiž. svilenina dekletove polti mehkoba, sijaj
SSKJ²
svilénkast -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. svilnat, svilast: svilenkasti lasje / svilenkasto blago svileno
SSKJ²
svílnat -a -o prid. (ȋ)
1. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben svili: svilnate niti; blago je mehko in svilnato / svilnate obrvi / svilnat otip, sijaj
2. star. ki je iz svile; svilen2: svilnata obleka, ruta
    svílnato prisl.:
    svilnato se lesketati
SSKJ²
svílnica -e ž (ȋ)
bot., v zvezi sirska svilnica visoka rastlina z jajčastimi listi in rdečkastimi cveti v visečih kobulih, Asclepias syriaca:
SSKJ²
svilogójec -jca m (ọ̑)
kdor se ukvarja z gojenjem sviloprejk: nasveti za svilogojce
SSKJ²
svilogójnica -e ž (ọ̑)
obrat za gojenje sviloprejk: zaposlena je v svilogojnici
SSKJ²
svilogójstvo -a s (ọ̑)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem sviloprejk: pospeševati svilogojstvo; razvoj svilogojstva
SSKJ²
sviloprêja -e ž (ȇ)
svilogojstvo: razvoj svilopreje
SSKJ²
sviloprêjec -jca m (ȇ)
svilogojec: izkušen sviloprejec
SSKJ²
sviloprêjka -e ž (ȇ)
nočni metulj, katerega gosenica izloča svilene niti, iz katerih naredi zapredek: gojiti sviloprejko / murvova sviloprejka
SSKJ²
sviloprêjkin -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na sviloprejke: sviloprejkin zapredek / sviloprejkine gosenice na murvi
SSKJ²
sviloprêjstvo -a s (ȇ)
svilogojstvo: pospeševanje sviloprejstva
SSKJ²
svilorêja -e ž (ȇ)
svilogojstvo: pospeševati svilorejo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
svilorêjec -jca m (ȇ)
svilogojec: nasveti za svilorejce
SSKJ²
svilotísk -a m (ȋ)
um. grafična tehnika, pri kateri se odtiskuje skozi fino sito; sitotisk: svilotisk in monotipija
// odtis v tej tehniki: razstaviti svilotiske
SSKJ²
svinčár -ja m (á)
delavec v proizvodnji svinca in svinčenih izdelkov: oče je bil svinčar
SSKJ²
svinčárna -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za svinčenje: dela v svinčarni
SSKJ²
svínče -ta s (í)
ekspr. mlad prašič, prašiček: kupiti svinče za vzrejo
// prašič: zaklali so dvoje debelih svinčet
SSKJ²
svinčén -a -o prid. (ẹ̑)
1. ki je iz svinca: svinčena cev, krogla; svinčena pločevina, posoda / strupeni svinčeni hlapi; cinkove in svinčene barve / svinčena ruda
2. nav. ekspr. po barvi podoben svincu: njegov svinčeni obraz; svinčena svetloba; svinčeno nebo / oblaki so svinčeni / svinčena sivina neba
3. ekspr. težek, moreč: svinčen molk; svinčena tišina; v sobi je vladalo svinčeno ozračje / zbudila se je iz svinčenih sanj
4. ekspr. nanašajoč se na obdobje, zaznamovano s (političnimi) pritiski komunističnega, socialističnega režima: svinčeni časi; svinčena leta / svinčena sedemdeseta
● ekspr. imeti svinčene noge težko hoditi; ekspr. čutila je le svinčeno utrujenost zelo veliko
♦ elektr. svinčeni akumulator svinčev akumulator; svinčena mreža mreža v svinčevem akumulatorju z aktivno snovjo; metal. svinčena plošča plošča za valjanje svinčene pločevine; tisk. svinčeni stavek; svinčena črka, črta
    svinčéno prisl.:
    svinčeno se svetlikati; svinčeno sivi oblaki; svinčeno težke noge
SSKJ²
svinčénec -nca m (ẹ̄)
min., v zvezah: beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; rumeni svinčenec vulfenit
SSKJ²
svínčenje -a s (ī)
glagolnik od svinčiti: svinčenje pločevine
SSKJ²
svinčénka -e ž (ẹ̄)
svinčeni del naboja, ki ob vžigu zleti iz puške, brzostrelke: svinčenka ga je zadela v ramo; ekspr. svinčenke so sikale in žvižgale nad njihovimi glavami
● ekspr. padel je pod sovražnikovimi svinčenkami bil je ubit (v vojni)
♦ bot. grm ali manjše drevo s svetlo modrimi cveti v socvetjih, Plumbago auriculata
SSKJ²
svinčénost -i ž (ẹ̑)
značilnost svinčenega: svinčenost neurnih oblakov
● ekspr. svinčenost v nogah je izginila velika utrujenost
SSKJ²
svínčev -a -o prid. (í)
nanašajoč se na svinec: svinčeve rude / svinčev prah / svinčev rudnik / svinčeve prevleke
♦ elektr. svinčev akumulator akumulator s svinčenima elektrodama; fiz., kem. svinčevo steklo steklo, ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; kem. svinčevo belilo iz svinca pridobljen prah za oljnato umazano belo barvo; svinčev karbonat, oksid, sulfid; svinčeva glajenka rumen prah, ki se uporablja zlasti za izdelovanje fajančnega lošča; svinčeve spojine, zlitine; min. svinčev sijajnik galenit; teh. svinčev lot lot, v katerem je več kot 50 odstotkov svinca
SSKJ²
svínčiti -im nedov. (í ȋ)
teh. prekrivati kovino s tanko plastjo svinca: svinčiti pločevino; svinčiti in cinkati
SSKJ²
svínčnica -e ž (ȋ)
teh. vrvica z utežjo za določanje navpične lege: s svinčnico ugotavljati navpičnost stene
SSKJ²
svínčnik -a m (ȋ)
1. priprava iz lesene paličice z grafitnim vložkom za pisanje, risanje: ošiliti svinčnik; pisati s svinčnikom; konica svinčnika; nalivno pero in svinčnik / svinčnik se je zlomil / mehki ki ob manjšem pritisku dela vidno črto, trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj vidno črto; mizarski svinčnik ploščat, z debelejšim vložkom / barvni svinčnik z barvnim vložkom; rdeči svinčnik z rdečim vložkom; tintni svinčnik z vložkom, ki vsebuje vodotopno barvilo vijoličaste barve
// kovinska, plastična priprava, v katero se vloži mina, kemični vložek za pisanje, risanje: mina za svinčnik / kemični svinčnik s kroglico in cevko, napolnjeno s posebnim barvilom; tehnični svinčnik; pog. svinčnik na suho tinto kemični svinčnik
2. um. mehek siv risarski material: oglje in svinčnik / risba v svinčniku
SSKJ²
svínčnikov -a -o (ȋ)
pridevnik od svinčnik: svinčnikova konica
SSKJ²
svinè -éta s (ȅ ẹ́)
1. ekspr. prašič: tu pa tam je prodal kako prav debelo svine
2. nizko ničvreden, malovreden človek: to svine ni dalo miru
SSKJ²
svínec -nca m (í)
mehka, lahko taljiva težka kovina modrikasto sive barve: taliti svinec; rudnik svinca; hodi, kot bi imela svinec na nogah, v nogah težko; torba je težka, kot bi bila iz svinca zelo / zaliti s svincem; ulivanje svinca / pog. zastrupiti se s svincem s svinčenimi hlapi; palica, okovana s svincem s svinčeno konico
// ekspr. svinčenka: svinec ga je zadel v srce
● ekspr. svinec ji je legel na veke postala je zelo zaspana; knjiž. svinec seže do dna grezilo; ekspr. dobil je svinec v trebuh bil je zadet, ranjen v trebuh; ekspr. delavstvo je fašiste sprejelo s svincem je streljalo nanje
♦ etn. ulivanje svinca igra, pri kateri se napoveduje prihodnost po oblikah svinca, strjenega v mrzli vodi; metal. mehki svinec ki mu ni dodan kak drug element; trdi svinec ki mu je dodan antimon
SSKJ²
svinétina in svinjétina -e ž (ẹ̑)
star. svinina: jesti svinetino / prekajena svinetina
SSKJ²
sving gl. swing
SSKJ²
svínganje in swinganje -a [svínganje] s (ȋ)
glagolnik od svingati: mladi par je poskusil s svinganjem; pravila za svinganje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
svíngati -am in swingati -am [svíngati] nedov. (ȋ)
občasno vzajemno menjavati svojega stalnega spolnega partnerja s spolnim partnerjem drugega ob soglasju udeleženih parov: svingati sta začela zaradi obojestranske želje poskusiti kaj novega
SSKJ²
svínger in swinger -ja [svínger] m (í)
kdor občasno vzajemno menjava svojega stalnega spolnega partnerja s spolnim partnerjem drugega ob soglasju udeleženih parov: svingerji se srečujejo v klubih z jasnimi pravili in kodeksom obnašanja
SSKJ²
svíngerski in swingerski -a -o [svíngerski] prid. (í)
nanašajoč se na svingerje ali svinganje: svingerski klub; svingerski pari; svingerska zabava; svingerska srečanja / svingerska afera
SSKJ²
svíngerstvo in swingerstvo -a [svíngerstvo] s (í)
občasno vzajemno menjavanje svojega stalnega spolnega partnerja s spolnim partnerjem drugega ob soglasju udeleženih parov: prakticirati svingerstvo; popularizacija svingerstva
SSKJ²
svinína in svinjína -e ž (í)
1. svinjsko meso: jesti svinino; kuhana, pečena svinina; mastna svinina / prekajena svinina
2. usnje iz svinjske kože: čevlji iz svinine
SSKJ²
svínja -e ž (í)
1. samica prašiča: svinja je povrgla sedem prašičkov; zaklati svinjo; kruljenje svinje; pijan kot svinja zelo / doječa, plemenska svinja
// nav. mn. prašič: dati jesti svinjam; hlev za svinje
2. nizko umazan človek: kakšna svinja si, umij se
3. nizko ničvreden, malovreden človek: ta človek je čisto navadna, prava svinja / kot psovka svinja pijana
● bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti; s knjigo dela kot svinja z mehom grdo, malomarno; vulg. poda se mu kot svinji sedlo nič se mu ne poda
♦ agr. pitovna svinja; etn. svinjo zbijati otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; metal. svinja sprimek kovine in žlindre na steni metalurške peči; vet. prasna svinja ki doji; zool. svinje parkljarji s ščetinasto kožo in gobcem, podaljšanim v rilec, Suidae; divja svinja divji prašič
SSKJ²
svinjáček -čka m (á)
ekspr. manjšalnica od svinjak, hlev: postaviti svinjaček
SSKJ²
svínjak1 -a m (ȋ)
bot. rastlina z golim ali dlakavim steblom in rumenimi cveti v košku, koških, Hypochoeris: na tem travniku raste svinjak / pegasti svinjak
SSKJ²
svinják2 -a m (á)
hlev za svinje: ob skednju je svinjak; čistiti svinjak
● ekspr. njegova soba je pravi svinjak je zelo umazana, zanemarjena
SSKJ²
svinjánje -a s (ȃ)
glagolnik od svinjati: dovolj ima tega svinjanja
SSKJ²
svinjár -ja m (á)
1. kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem prašičev: svinjar je že nakrmil prašiče; kravarji in svinjarji
// star. svinjski pastir: svinjar žene prašiče skozi vas
2. slabš. kdor (rad) nespodobno, opolzko govori: je velik svinjar / kot psovka svinjar svinjski
3. slabš. ničvreden, malovreden človek: svinjar je, če zahteva toliko denarja / kot psovka zdaj si pa ti na vrsti, svinjar
SSKJ²
svinjaríca -e ž (í)
ženska, ki se poklicno ukvarja z oskrbovanjem prašičev: za prašiče je skrbela svinjarica
SSKJ²
svinjaríja -e ž (ȋ) slabš.
1. umazanija: počisti to svinjarijo na stopnicah / le kako more živeti v tej svinjariji v tem umazanem okolju, prostoru
2. grdo, neprimerno dejanje ali ravnanje: odkrili so njegove svinjarije; počenjati, uganjati svinjarije / govoriti svinjarije / to je navadna svinjarija
// v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: izlet so odpovedali? Svinjarija; svinjarija, če je to res
3. jed, navadno slabo pripravljena: te svinjarije ne bo jedel
SSKJ²
svinjáriti -im nedov. (á ȃ)
1. slabš. nespodobno, opolzko govoriti: moški spet svinjarijo; ne svinjari, če je otrok zraven
// grdo, neprimerno ravnati s kom: sovražnik je svinjaril z domačini
2. star. trgovati s svinjami: svinjaril je po Štajerskem
SSKJ²
svinjárna -e ž (ȃ)
knjiž. kraj, prostor za vzrejo prašičev: ogledati si svinjarno
SSKJ²
svinjárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na svinjarje: svinjarsko delo / težko prenaša ta svinjarski jezik / ima več svinjarskih fotografij nespodobnih, opolzkih
SSKJ²
svinjáti -ám nedov. (á ȃ) slabš.
1. mazati, onesnaževati: ne svinjaj tal / pes ji svinja po stanovanju / otroci svinjajo stene s svojimi čačkami / svinjati človeka jemati mu ugled, sramotiti ga
2. nespodobno, opolzko govoriti: nekateri moški radi svinjajo; pred otroki ne svinjaj
// grdo, neprimerno ravnati s kom: ne boš več svinjal z ljudmi
SSKJ²
svinjerêja -e ž (ȇ)
prašičereja: razvoj svinjereje; govedoreja in svinjereja
SSKJ²
svinjerêjec -jca m (ȇ)
prašičerejec: dober, izkušen svinjerejec
SSKJ²
svinjerêjski -a -o prid. (ȇ)
prašičerejski: svinjerejska farma
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
svínjica -e ž (í)
ekspr. manjšalnica od svinja: za pleme določene svinjice / ne bodi taka svinjica
SSKJ²
svínjka1 -e ž (ȋ)
etn., v zvezi svinjko biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili:
SSKJ²
svínjka2 -e ž (í)
1. nar. vzhodno manjšalnica od svinja: enoletna, mlada svinjka
2. zool., v zvezi podzemna ali podzemska svinjka manjšemu krepkemu mravljinčarju podoben afriški žužkojedi sesalec, Orycteropus afer: podzemna svinjka razdira termitnjake; brlog podzemne svinjke
SSKJ²
svínjkanje -a s (ȋ)
glagolnik od svinjkati: naučiti se svinjkanja / zmagati v svinjkanju
SSKJ²
svínjkati -am in svínjkati se -am se nedov. (ȋ)
etn. igrati svinjko: otroci so kurili ogenj in svinjkali
SSKJ²
svínjski -a -o prid. (í)
1. nanašajoč se na svinje: svinjski rilec; svinjska glava, koža; svinjsko meso / svinjska mast; svinjsko usnje / svinjski paprikaš; svinjska pečenka, rižota; prekajena svinjska rebrca / svinjski hlev; svinjski pastir; svinjska krma
2. slabš. umazan: kako svinjske roke imaš / pri tako svinjskem delu mora imeti haljo
// nespodoben, opolzek: poslušati svinjske šale; svinjsko govorjenje
3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pritisnil je svinjski mraz; svinjska vročina
● ekspr. do njega je svinjski hudoben, zloben; ekspr. danes smo imeli svinjski dan naporen, težek; ekspr. imeti svinjsko srečo glede na neprijetne, neugodne okoliščine zelo veliko, nepričakovano; ekspr. že ves mesec je svinjsko vreme slabo, neugodno
♦ agr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; bot. svinjska dušica strupena rastlina z velikimi lijakastimi cveti; navadni kristavec; svinjska reja lucerni podobna rastlina z rumenimi cveti v socvetju in ukrivljenimi stroki; srpasta meteljka; teh. svinjska noga drog za privzdigovanje, premikanje težkih bremen; vet. svinjska kuga prašičja kuga
    svínjsko prisl.:
    svinjsko se napiti; kovček je svinjsko težek; hiša je stala svinjsko veliko
SSKJ²
svínjstvo -a s (ī)
slabš. grdo, neprimerno dejanje ali ravnanje: odkrili so njegova svinjstva / piše prava svinjstva
SSKJ²
sviráč -a m (á)
zastar. godec, muzikant: svirači so igrali poskočne polke
SSKJ²
svirálka -e [tudi svirau̯ka] ž (ȃ)
zastar. piščal: predramil ga je glas sviralk in bobnov
SSKJ²
svirálo -a s (á)
zastar. glasbilo: igrati na sviralo
SSKJ²
svírati -am nedov. (ȋ)
1. zastar. igrati (na glasbilo): vso noč je sviral na svatbi / svirati valček / svirati na piščal
2. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ne sviraj ga; spet ga svira
● star. tako boš plesala, kot bom jaz sviral tako boš delala, ravnala, kot bom jaz hotel
    sviráje :
    odšli so naprej, sviraje koračnico
    svirajóč -a -e:
    na piščal svirajoči pastir
SSKJ²
svirél -i ž (ẹ̑)
knjiž. piščal: igrati na svirel; pastirska svirel; otožen glas svireli
SSKJ²
svirilíriti -im nedov. (í ȋ)
zastar. dvoriti, osvajati: znal je na poseben način sviriliriti
SSKJ²
svírka -e ž (ȋ)
zastar. piščal: igrati, piskati na svirko
SSKJ²
svíseln -a -o [svisələn in svisəln] (ȋ)
pridevnik od svisli: sviselna tla
SSKJ²
svísla -sel s mn. (ȋ)
nar. prekmursko svisli: dim se dviga skozi svisla
SSKJ²
svísli -i ž mn. (ȋ)
prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: spraviti seno na svisli; spali so na svislih
SSKJ²
svísniti -em dov. (í ȋ)
svistniti: puščica svisne mimo nje / svisniti z bičem
SSKJ²
svíst -a m (ȋ)
oster, sikajoč glas: slišal se je svist biča, kose / ekspr. svist svilene obleke šumenje, šuštenje / puščica je s svistom letela mimo
SSKJ²
svistênje -a s (é)
glagolnik od svisteti: svistenje listja pod nogami
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
svistéti -ím nedov. (ẹ́ í)
dajati ostre, sikajoče glasove: suho listje je svistelo pod nogami; brezoseb. svistelo ji je pred ušesi / ekspr. pri hoji je svileno krilo svistelo šumelo, šuštelo
// hitro se premikati po zraku in pri tem dajati take glasove: puščice so svistele nad glavami / kose svistijo
// s tankim predmetom zamahovati po zraku, da se slišijo taki glasovi: svisteti z bičem
    svistèč -éča -e:
    raketa je svisteč zletela v zrak; svisteči izstrelki
SSKJ²
svístniti -em dov. (í ȋ)
dati oster, sikajoč glas: žica se je pretrgala in svistnila; brezoseb. od časa do časa je svistnilo
// hitro se premakniti po zraku in pri tem dati tak glas: od nekod je svistnila puščica; svinčenka svistne mimo nje
// s tankim predmetom zamahniti po zraku, da se sliši tak glas: svistniti z bičem; svistniti s sabljo po zraku
SSKJ²
svíšč1 -a m (ȋ)
oster, sikajoč glas: slišal se je svišč kose / puščica je s sviščem zletela mimo
SSKJ²
svíšč2 -a m (ȋ)
rastlina s posameznimi ali v socvetje združenimi, navadno modrimi zvončastimi cveti: svišč in rododendron
♦ bot. jesenski, pomladanski svišč; panonski svišč rastlina z jajčasto suličastimi listi in olistanim steblom, Gentiana pannonica
SSKJ²
svíšč3 -a m (ȋ)
min. zelo droben, naplavljen ali z vetrom nanesen pesek: s sviščem mešana prst / hoditi po svišču / naplavljeni svišč; puščavski svišč
♦ alp. sneg, ki ga nosi s seboj veter; sviž
SSKJ²
sviščáti -ím nedov. (á í)
dajati ostre, sikajoče glasove: suha trava je sviščala pod nogami
// hitro se premikati po zraku in pri tem dajati take glasove: izstrelki so sviščali čez mesto / po zraku sviščijo strele
// s tankim predmetom zamahovati po zraku, da se slišijo taki glasovi: sviščati z mečem
    sviščèč -éča -e:
    sviščeči glasovi; sviščeče sopenje
SSKJ²
svít -a m (ȋ)
1. čas, ko prehaja noč v dan: zunaj je že svit / svit se dela svita se; knjiž. krenili so na pot, preden je napočil svit preden se je zdanilo; prvi svit / jutranji svit / pri označevanju časovnosti: ob svitu so se razšli; vstala je že pred svitom; s svitom je odpotoval
2. knjiž. svetloba, sij: bral je pri bledem svitu sveče; svit ognja / sprehajala sta se ob svitu lune; svit zvezd / ožarjen s svitom sreče
3. star. lesk: to blago ob pranju obdrži svoj svit; svit parketa / svit v očeh
SSKJ²
svíta -e ž (ȋ)
zastar. obleka, zlasti ženska: oblečena je bila v sivo svito
SSKJ²
svítanice -nic ž mn. (ȋ)
1. nar., v krščanskem okolju zgodnje jutranje maše v adventu; zornice: hoditi k svitanicam
2. knjiž. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro; jutranjice: moliti svitanice
SSKJ²
svítanje -a s (ȋ)
glagolnik od svitati se: težko je čakala svitanja / ob prvem svitanju so se razšli ob prvem svitu
SSKJ²
svítati se -am se nedov. (ȋ) nav. 3. os.
1. brezoseb. prehajati iz noči v dan; daniti se: svita se; na vzhodu se je svitalo, zastar. je svitalo; odšla je, ko se je začelo svitati
2. ekspr., navadno s prislovnim določilom pojavljati se, kazati se: skozi okno se je svital dan; pren. svita se jim zarja svobode
3. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku prihajati do spoznanja česa: nekaj se mi svita; počasi se jim je začelo svitati
● knjiž. filmu se svitajo lepši časi obetajo
    svitajóč se -a -e:
    svitajoče se jutro
SSKJ²
svítek -tka m (ī)
1. obročasta, spletena ali iz blaga narejena priprava za lažje prenašanje bremen na glavi: dati svitek na glavo; popravila si je svitek pod škafom
2. navadno s prilastkom kar je po obliki podobno tej pripravi: filmski svitek; svitek vrvi, bakrene žice / svitki dima so se dvigali v zrak
// knjiž., navadno z rodilnikom sveženj, zvitek: prinesel je svitek knjig, papirjev / v čistilnico je nesla svitek oblek
3. v zvezi z v izraža obstajanje, pojavljanje v prepleteni, obročasti obliki: kača leži zvita v svitek / povezati, speti v svitek
♦ arhit. svitek obročasto izbočeni del podnožja jonskih in korintskih stebrov; vet. (kopitni) svitek ozek pas kože na prehodu v kopito ali parkelj; zool. roženi svitek v stoječih vodah živeči polž s ploščato hišico, Planorbarius corneus
SSKJ²
svíter -tra m (í)
knjiž. pulover: plesti sviter; volnen sviter / smučarski sviter
SSKJ²
svítice svític ž mn. (ȋ)
star. spodnje hlače iz domačega platna: izpod črnih hlač so se videle bele svitice; bil je v samih sviticah
SSKJ²
svítkast -a -o prid. (ī)
podoben svitku: polž s svitkasto hišico
SSKJ²
svítnice svítnic ž mn. (ȋ)
nar., v krščanskem okolju zgodnje jutranje maše v adventu; zornice: iti k svitnicam
SSKJ²
svitoglàv -áva m (ȁ á)
min., v zvezah: rjavi svitoglav rudnina vlaknati železov hidroksid; rusi svitoglav rudnina vlaknati hematit z gladko površino
SSKJ²
svízec -zca m (ȋ)
nav. mn., zool. večji glodavci, ki živijo v kolonijah v planinah, stepah in gozdovih, Marmotidae: zimsko spanje svizcev / alpski, gozdni, stepski svizec
SSKJ²
svíž -a m (ȋ)
knjiž. zelo droben, naplavljen ali z vetrom nanesen pesek; svišč3: tla, pokrita s svižem / gaziti po blatu in svižu / naplavljeni sviž
♦ alp. sneg, ki ga nosi s seboj veter
SSKJ²
svížčev -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na svizce: svižčev rov / svižčeva mast
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
svížec -žca m (ȋ)
knjiž. svišč3: tla, pokrita s svižcem
SSKJ²
svobôda -e ž (ó)
1. stanje, ko so ljudje podrejeni samo zakonom in ne neomejeni, samovoljni oblasti koga: pri nas je svoboda; živeti v svobodi / v času vojne nevarnosti se svoboda državljanov lahko omeji / osebna svoboda; politična, verska svoboda; svoboda, enakost, bratstvo geslo francoske revolucije
// zgod. stanje, ko človek ni last koga: kdor se je poročil s tlačanko, je izgubil svobodo / dati sužnju, tlačanu svobodo osvoboditi ga
2. stanje, ko skupnost, država ni podrejena neomejeni, samovoljni oblasti ali kaki tuji državi: braniti svobodo domovine; nekateri narodi se še borijo za svobodo; padel je za svobodo; prva pomlad v svobodi / ekspr. končno je posijalo sonce svobode / Smrt fašizmu – svobodo narodu med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 pozdrav udeležencev narodnoosvobodilnega boja; zaključek uradnih dopisov / narodna svoboda
3. stanje, ko človek lahko izbira, se odloča po lastni volji: svobodo imaš, odloči se / svoboda izbire, odločitve / svoboda človekove volje
4. stanje, ko komu kdo s silo, prisilo ne omejuje gibanja: zaprli ga niso, svobodo pa so mu zelo omejili / ekspr. dati ptičku svobodo izpustiti ga na prostost / imeti svobodo gibanja
5. navadno s prilastkom stanje, ko kaka dejavnost ni omejena s posebnimi predpisi, pravicami koga: imeti, omejiti gospodarsko, znanstveno svobodo; svoboda raziskovanja
6. navadno s prilastkom stanje, ko človek svojemu mišljenju, kritičnosti ne postavlja mej, omejitev: občuduje njihovo duhovno, miselno svobodo / svoboda duha
7. ekspr. stanje, ko človek ravna, presoja po svojem spoznanju, potrebah in ne v skladu s splošnimi pravili, zlasti moralnimi: njegova svoboda v govorjenju jo je žalila / moralna, spolna svoboda
8. nav. mn., star. svoboščina: fevdalni gospod mu je priznal nekatere svobode
● otroku pušča preveč svobode pušča, da je preveč prost, brez obveznosti; za to pesniško zbirko je značilna velika oblikovna svoboda svobodnost
♦ filoz. absolutna svoboda pri kateri volja ni odvisna od zunanjih ali notranjih vzrokov; pravn. pogodbena svoboda svoboda sklepati pogodbe; svoboda govora, tiska, združevanja z zakoni zajamčena pravica do javne dejavnosti, kot jo izraža prilastek
SSKJ²
svobôden -dna -o prid., svobôdnejši (ó ō)
1. podrejen samo zakonom in ne neomejeni, samovoljni oblasti koga: vsak človek se rodi svoboden / osebno svoboden človek
// zgod. ki ni last koga: tlačan se je odkupil in postal svoboden; svobodni ljudje in sužnji
2. ki ni podrejen neomejeni, samovoljni oblasti ali kaki tuji državi: mnogi afriški narodi še niso bili svobodni; svobodna domovina, država / svobodno ozemlje med narodnoosvobodilnim bojem ozemlje, ki ga ne nadzoruje sovražnik; Svobodno tržaško ozemlje od 1947 do 1954 ozemlje med Jugoslavijo in Italijo, razdeljeno na cono A pod anglo-ameriško in cono B pod jugoslovansko vojaško upravo
3. ki lahko izbira, se odloča po lastni volji: svoboden si, naredi po svoje / svoboden pri izbiri, odločitvi
// ki je izraz volje, odločitve osebka samega: svobodno dejanje; svoboden in prisiljen / svobodna volja
4. ki mu kdo s silo, prisilo ne omejuje gibanja: ujetniku, zaporniku so sporočili, da je svoboden / dobiti dovoljenje za svobodno gibanje
5. knjiž. ki je brez obveznosti in lahko sam razpolaga s svojim časom; prost: danes ni nikogar doma, svoboden sem / prvo svobodno popoldne te obiščem
6. ki ni omejen s posebnimi predpisi, pravicami koga: svoboden razvoj gospodarstva; svobodno oblikovanje cen / v obdobju diktature tudi znanost ni svobodna
7. ki ni omejen, vezan s predpisanimi, urejenimi pravili, obrazci: svobodne pesniške oblike; svobodne skladbe; oblikovno svoboden
8. ki svojemu mišljenju, kritičnosti ne postavlja mej, omejitev: svoboden duh; vzgajati svobodne osebnosti / notranje svoboden človek
9. ekspr. ki ravna, presoja po svojem spoznanju, potrebah in ne v skladu s splošnimi pravili, zlasti moralnimi: svobodna ženska / v oblačenju je precej svobodna; zgodba je na nekaterih mestih zelo svobodna / evfem. svobodna ljubezen skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze
10. ki se popolnoma ne ujema s predlogo, originalom: svoboden prevod; umetnikov opis tega dogodka je precej svoboden
11. zastar., z rodilnikom osvobojen, prost, rešen česa: biti svoboden strasti, od strasti / dajatev svobodno posestvo posestvo brez obveznosti dajatev
● svobodni književnik književnik, ki se poklicno ukvarja s pisanjem literarnih del umetniške vrednosti; svobodni poklic poklic, ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju; ekspr. po petih letih zapora spet diha svoboden zrak je svoboden, na prostosti; ekspr. fant je še svoboden neporočen; ekspr. pusti mu svobodno pot da ravna po svojem preudarku; ekspr. pri tem je imel svobodne roke je lahko ravnal po svojem preudarku; sedem svobodnih umetnosti v srednjem veku sedem temeljnih učnih predmetov elementarne, začetne šole; publ. svobodno morje morje, z istimi pravicami dostopno vsem državam
♦ ekon. svobodna carinska cona prosta carinska cona; svobodna konkurenca konkurenca brez kakršnihkoli omejitev glede ponudbe in povpraševanja; svobodna menjava dela s sporazumi določena menjava storitev ali proizvodov zlasti negospodarskih dejavnosti; lit. svobodni ritem, verz; navt. svobodna luka prosta luka; ped. svobodni razgovor učna metoda, pri kateri učenci pod učiteljevim vodstvom pripovedujejo o izkustvih z določenega področja; pravn. svobodni preudarek pravica javnega organa, sodišča, da iz več pravno mogočih rešitev izbere tisto rešitev, ki je v javnem interesu; šol. svobodne aktivnosti, dejavnosti nekdaj organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine
    svobôdno prisl.:
    svobodno govoriti, misliti; možnost svobodneje se razvijati; svobodno misleči ljudje
SSKJ²
svobôdica -e ž (ó)
ekspr. manjšalnica od svoboda: želi si zlate svobodice
● moja hišica – moja svobodica
SSKJ²
svobodín -a m (ȋ)
zgod., do odprave tlačanstva kmet, ki ni glede vseh stvari svoboden: svobodnjaki in svobodini / kmet svobodin
SSKJ²
svobôdnica -e ž (ȏ)
zgod., v fevdalizmu njiva svobodnika: obdelovati svobodnico
SSKJ²
svobôdnik -a m (ȏ)
zgod., v fevdalizmu kmet, ki ima nekatere gospoščinske pravice: bil je svobodnik / kmet svobodnik
SSKJ²
svobôdniški -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na svobodnike: svobodniška zemlja / svobodniška družbena plast
SSKJ²
svobodnják -a m (á)
1. zgod., v fevdalizmu osebno svoboden človek: podložniki in svobodnjaki / tolminski svobodnjaki / kmet svobodnjak
2. kdor je rad svoboden, neodvisen: bil je velik veseljak in svobodnjak; pren., pesn. oblaki svobodnjaki
// kdor opravlja poklicno dejavnost zunaj rednega delovnega razmerja: ugotovil je, da redna zaposlitev ni zanj, in odšel med svobodnjake; delal je kot svobodnjak
3. svobodomislec: on je prevelik svobodnjak, da bi trdil kaj takega
// v nekaterih državah liberalec: volilna zmaga svobodnjakov
// član svobodnjaške stranke: svobodnjaki so se odločali med pozicijo in opozicijo; avstrijski, nizozemski svobodnjaki; vodja svobodnjakov
SSKJ²
svobodnjákar -ja m (ȃ)
slabš. svobodomislec: ti svobodnjakarji niso skrivali svojih nazorov
SSKJ²
svobodnjákinja -e ž (á)
1. ženska, ki je rada svobodna, neodvisna: svobodnjakinja po duhu
// ženska, ki opravlja poklicno dejavnost zunaj rednega delovnega razmerja: imeti status svobodnjakinje; že zelo zgodaj je začela delati kot svobodnjakinja
2. knjiž. svobodomiselna ženska: ker je bila svobodnjakinja, ni dobila službe
// v nekaterih državah liberalka: kandidatura svobodnjakinje
// članica svobodnjaške stranke: zahtevali so policijsko zaščito za svobodnjakinjo
SSKJ²
svobodnjáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na svobodnjake ali svobodnjaštvo: svobodnjaške pravice / njegovo življenje je precej svobodnjaško / svobodnjaška stranka / svobodnjaško prevajalsko udejstvovanje
SSKJ²
svobodnjáštvo -a s (ȃ)
1. zgod., v fevdalizmu (družbeni) položaj svobodnjakov: doseči svobodnjaštvo
2. knjiž. svobodomiselnost: všeč ji je bil zaradi svoje odkritosti in svobodnjaštva / politično svobodnjaštvo politični liberalizem
SSKJ²
svobôdnost -i ž (ó)
stanje, lastnost svobodnega: zaveda se svoje svobodnosti; občutek svobodnosti / miselna, notranja svobodnost; svobodnost duha / svobodnost pri izbiri, v izbiri; svobodnost in nujnost / svobodnost oblike
SSKJ²
svobôdnosten -tna -o (ó)
pridevnik od svobodnost: svobodnostne težnje
SSKJ²
svobodoljúb -a m (ȗ)
knjiž. svobodoljuben človek: biti upornik in velik svobodoljub
SSKJ²
svobodoljúben -bna -o prid.(ú ū)
ki ljubi svobodo, svobodno življenje: svobodoljubni narodi / svobodoljubni nazori
    svobodoljúbno prisl.:
    svobodoljubno vzgojen otrok
SSKJ²
svobodoljúbje -a s (ȗ)
knjiž. ljubezen do svobode in prizadevanje za njeno dosego, ohranitev: v pesniku je toplo čustvo svobodoljubja in navezanosti na domačo zemljo
SSKJ²
svobodoljúbnež -a m (ȗ)
ekspr. svobodoljuben človek: bil je miroljubnež in svobodoljubnež
SSKJ²
svobodoljúbnost -i ž (ú)
lastnost svobodoljubnega človeka: njegova upornost in svobodoljubnost sta znani
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
svobodomíseln -a -o [svobodomisələn in svobodomisəln] prid. (ȋ)
ki ne priznava dogem, zlasti verskih: svobodomiseln človek / svobodomiselni nazori
SSKJ²
svobodomíselnost -i [svobodomisəlnost] ž (ȋ)
lastnost svobodomiselnega človeka: pesmi izražajo njegovo svobodomiselnost; Prešernova svobodomiselnost
SSKJ²
svobodomíselstvo -a [svobodomisəlstvo] s (ȋ)
lastnost svobodomiselnega človeka: zaradi svobodomiselstva so ga preganjali
SSKJ²
svobodomíslec -a [svobodomisləc] m (ȋ)
človek, ki ne priznava dogem, zlasti verskih: biti svobodomislec
SSKJ²
svobodoúmen -mna -o prid. (ú ū)
knjiž. svobodomiseln: svobodoumni ljudje / svobodoumni nazori
SSKJ²
svobodoúmje -a s (ȗ)
knjiž. svobodomiselnost: preganjali so ga zaradi njegovega svobodoumja
SSKJ²
svobodoúmnik -a m (ȗ)
knjiž. svobodomislec: biti svobodoumnik
SSKJ²
svobodoúmnost -i ž (ú)
knjiž. svobodomiselnost: njegova svobodoumnost je bila znana
SSKJ²
svobóščina in svobôščina -e ž (ọ̑; ȏ) nav. mn.
1. pravn. z ustavo posebej varovane pravice, ki izhajajo iz temeljne pravice do osebne svobode: razširiti, varovati svoboščine; pravice in svoboščine občanov / državljanske svoboščine; politične svoboščine svoboda govora, javnega nastopanja, tiska, združevanja, zborovanja
2. ekspr. posebna pravica, ugodnost: v službi uživa razne svoboščine
♦ lit. pesniška svoboščina pesnikova pravica, da se zaradi metričnih zahtev oddalji od kakega jezikovnega pravila; taka oddaljitev; zgod. plemiške svoboščine plemiški privilegiji
3. ekspr. dejanje, ravnanje človeka, ki dela po svojem prepričanju, spoznanju in ne v skladu s splošno veljavnimi pravili, zlasti moralnimi: dovolil si je razne neokusne svoboščine / spolne svoboščine
SSKJ²
svòd svóda m (ȍ ọ́)
knjiž. obok: delati svod; stati pod svodom; svod cerkve, hodnika / skalni svod / modri svod neba; nebesni svod nebo; na večernem svodu so bile zvezde
♦ anat. lobanjski svod zgornji, obokani del lobanje; arhit. banjasti, križni svod banjasti, križni obok
SSKJ²
svódast -a -o prid. (ọ́)
knjiž. obokast: svodast prostor
SSKJ²
svóden -dna -o prid. (ọ̑)
knjiž. obočen: stebri s svodnimi loki / svodna konstrukcija
♦ um. svodna pola obočna pola
SSKJ²
svodôvje -a s (ȏ)
knjiž. več obokov, oboki: dim se v oblačkih dviga pod temno svodovje
SSKJ²
svój svôja -e zaim. (ọ́ ó)
1. izraža svojino osebka: to si lahko kupiš za svoj denar; imel je svojo mehanično delavnico; posodil ti bom svojo knjigo / pokazala je svoje roke / obleci svoj novi plašč / obdelovati svojo lastno zemljo
2. izraža splošno pripadnost osebku: doseči, opustiti svoj namen; zadrževati svojo jezo; upokojena je bila na svojo željo / šel je tja na svojo odgovornost; hrano pridelujejo le za svoje potrebe / čriček se oglaša s svojim čri čri
// izraža razmerje med osebkom in okolico: izboljšati svoj položaj; paziti na svojo čast; izpolnjevati svoje dolžnosti; delavci razpravljajo o težavah svoje delovne organizacije; boriti se za svoje pravice
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka: razvajati svoje otroke; obiskati svojo mater; zaupati svoji prijateljici; ima svoje dekle / svojim gostom je razkazal hišo; s svojimi volivci nima dovolj stikov; poklicati svoje spremstvo / med nami imajo svojega človeka privrženca, somišljenika; tja so poslali svoje ljudi / dobro pozna svoj jezik; ljubiti svojo domovino
4. izraža izhajanje od osebka: v svojem članku trdi nasprotno; s svojim delom se je vsem prikupila / pisatelj je objavil svoj življenjepis; luna ne sveti s svojo svetlobo z lastno; hraniti otroka s svojim mlekom dojiti
5. izraža (stalno) povezanost z osebkom: čakati na svoj avtobus; imeti svoj stalni prostor pri mizi / ekspr.: vsak dan je hotel imeti svoj zrezek in svoj vrček piva; prihaja vsak dan ob svoji uri
6. izraža ustreznost, določenost: prilagajanje zahteva svoj čas; potrpi, vse bo urejeno ob svojem času; dati, spraviti kaj na svoje mesto / to blago ni najboljše, a ima vseeno svoje kvalitete
7. izraža posebnost, drugačnost koga, česa glede na ljudi, stvari iste vrste: imeti svoj način govorjenja, pisanja; imela je svojo držo, hojo / to je bil svoje vrste svet / v naši književnosti zavzema ta pisatelj čisto svoje mesto
8. pog., z izrazom količine izraža približnost; okoli1: ta sod drži svojih sto petdeset litrov; jama je globoka svojih trideset metrov / ni več mlad, ima svojih petdeset let
9. z oslabljenim pomenom poudarja besedo, na katero se nanaša: pesem je dosegla svoj namen; v zadnjem času je kriza dosegla svoj vrh; v tej hiši je živel od rojstva do svoje smrti; tudi naš program ima svoje slabe strani / v svoji neprevidnosti je obljubila vse, kar so zahtevali od nje
10. v zvezi za svojo osebo izraža omejitev trditve: za svojo osebo bi dal prvo mesto tej skladbi; za svojo osebo priznam, da mi je vseeno / trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali
11. v zvezi sam svoj neodvisen, samostojen: biti sam svoj gospodar; kmalu boš sama svoja gospodinja / knjiž. od nekdaj so bili sami svoji, brez graščakov svobodni; ekspr. delam, kar hočem, saj sem sam svoj gospod nisem od nikogar odvisen
// v imenovalniku ednine moškega spola tudi samsvoj čudaški, poseben: pravijo, da je pust in sam svoj človek; stara je in precej sama svoja
● svoj čas svojčas, svoje čase je bil velik gospod nekoč, prej; ekspr. v nedeljo so imeli naši smučarji svoj dan so bili zelo uspešni; star. svoje dni so se dobro razumeli včasih, nekdaj; ekspr. tega še svoj živ(i) dan nisem videl še nikoli; to blago je vredno svojega denarja njegova cena ustreza vrednosti; publ. razumevanje za naravo je dobilo, našlo svoj izraz v planinstvu se je izrazilo, se je pokazalo; nikogar od svojih ljudi nima več članov družine, svojcev; bodi kakor doma, saj si prišel k svojim ljudem sorodnikom, svojcem; ekspr. izreči svoj ne odkloniti; ekspr. v potu svojega obraza si služi kruh zelo se mora truditi za materialna sredstva, materialne dobrine; ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj piskrček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno; pog. pusti ju pri miru, saj vidiš, da imata svoje pogovore zaupne; ekspr. bil je pravi sin svoje dobe človek s tipičnimi značilnostmi časa, razmer, v katerih je živel, ustvarjal; ekspr. ne more iz svoje kože ne more ravnati drugače, kot je navajen; ekspr. vsaka stvar ima svoje meje pri vsakem dejanju, ravnanju je treba upoštevati določene norme; knjiž. z vso svojo osebo se zavzema za to stvar zelo, brez pridržka; ekspr. stvari gredo svojo pot se razvijajo, potekajo normalno, mirno; ekspr. delati na svojo roko brez upoštevanja soglasja, vednosti, mnenja drugih; ekspr. vzeti stvari v svoje roke začeti sam, neposredno odločati o čem, urejati kaj; publ. izvoliti koga iz svoje srede nekoga med njimi; evfem. dekle že ima svoje stvari menstruacijo; ekspr. biti v svojem kraljestvu v domačem okolju; kjer je prijetno, udobno; ne kaže svojih let videti je mlajši, kot je v resnici; knjiž. hodi svoja pota ni dovzeten za vplive; prisl.: po svoje si lahko srečen; ni jim všeč, da delamo po svoje, star. po svojem; ekspr. po svoje ima prav če gleda na stvar s svojega stališča, glede na svoje razmere; živeti po svoje; komentatorja sta bila – seveda vsak po svoje – zelo konkretna; sam.:, pog. dekle že ima svojega fanta; tujega nočemo, svojega ne damo geslo jugoslovanskih narodov po drugi svetovni vojni; dajte vsakemu svoje kar zasluži, kar mu pripada; ekspr. še vedno goni svojo, svoje vztraja pri tem, kar je rekel; pog. končno je nesramnež dobil svoje bil je ostro zavrnjen, kaznovan; pog. odsedel je svoje, zdaj bo začel znova prebil, preživel je določen čas v zaporu; ekspr. dolgo je žaloval, a čas je opravil svoje sčasoma je žalost postala manjša, je minila; ekspr. žganje je kmalu opravilo svoje ga je upijanilo; povzročilo bolezen, smrt; ekspr. naj le pride, da mu povem svoje da ga oštejem, mu izrazim nezadovoljstvo; vedno si je izmišljala nekaj svojega, posebnega; nikoli niso imeli nič svojega; pog. če ti bo zmanjkalo denarja, bom jaz dal iz svojega; kot poziv svoji k svojim; priti med svoje svojce, sorodnike; pog. vzeti za svojega posvojiti; pog. delavec dela ob svojem skrbi sam za hrano; star. ob svojem je lahko redil samo eno kravo z lastno krmo
SSKJ²
svoják -a m (á)
knjiž. svobodnik: njegovi starši so bili svojaki / kmet svojak
SSKJ²
svoját -i ž (ȃ)
slabš. ničvredni, malovredni ljudje: po cestah je polno svojati; razbojniška, tatinska svojat / fašistična svojat je požigala in morila / prišel je s svojo svojatjo druščino, družbo
// pripadniki socialno nižjih družbenih slojev: svojat zahteva enakopravnost
SSKJ²
svójčàs tudi svój čàs prisl. (ọ́-ȁ)
včasih, nekdaj: svojčas sta bila prijatelja; take skrbi so ga svojčas mučile / svojčas je bil učenec šole, na kateri zdaj uči nekoč, prej; govoril je drugače kot svojčas
SSKJ²
svójec -jca m (ọ̄)
nav. mn. član družine: okrog postelje umirajočega so stali svojci; za svojcem je dolgo žaloval; ljubezen do svojcev in domače hiše
SSKJ²
svoječásen -sna -o prid. (á)
star. nekdanji: svoječasni učitelj / poročal je o svoječasnem življenju te dežele
    svoječásno prisl.
    včasih, nekdaj: svoječasno so bila tukaj vrata
SSKJ²
svojeglàv in svojegláv -áva -o prid.(ȁ á; ȃ)
ki ravna ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih: svojeglav človek; je trmast in svojeglav; bila je preveč svojeglava
    svojeglávo prisl.:
    ne ravnaj tako svojeglavo
    ●     ekspr. svojeglavo vztraja, da ni res trmasto
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
svojeglávec -vca m (ȃ)
ekspr. svojeglav človek: fant je velik svojeglavec
SSKJ²
svojegláven -vna -o prid. (ā)
star. svojeglav: svojeglaven fant; ta ženska je ošabna in svojeglavna
    svojeglávno prisl.:
    svojeglavno ravnati
SSKJ²
svojegláviti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. ravnati ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih: ta človek preveč svojeglavi
SSKJ²
svojeglávka -e ž (ȃ)
ekspr. svojeglava ženska: svojeglavka se spet kuja
SSKJ²
svojeglávnež -a m (ȃ)
star. svojeglav človek: fant je velik svojeglavnež
SSKJ²
svojeglávnost -i ž (ā)
star. svojeglavost: trpela je zaradi njegove trme in svojeglavnosti / to je naredil iz svojeglavnosti
SSKJ²
svojeglávost -i ž (ā)
lastnost svojeglavega človeka: očital ji je svojeglavost / vse to dela iz svojeglavosti
SSKJ²
svojepráven -vna -o prid. (á ā)
zastar. neodvisen, samostojen: politično svojepravna dežela
♦ pravn. svojepravna oseba nekdaj oseba, ki ni pod očetovsko oblastjo
SSKJ²
svojerôčen in svojeróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄)
ki ga kdo napiše sam, s svojo roko: svojeročne opombe / svojeročni podpis
● knjiž. podaril mu je svojeročen izdelek lasten
    svojerôčno in svojeróčno
    prislov od svojeročen: svojeročno podpisati; svojeročno napisana prošnja
    // pog. sam, brez tuje pomoči: svojeročno narediti; svojeročno pobeliti sobo / pismo je prinesel svojeročno osebno
SSKJ²
svojevóljen -jna -o prid.(ọ́ ọ̄)
ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih: svojevoljen in trmast človek; ta ženska je zelo svojevoljna
// ki vsebuje, izraža tako ravnanje: svojevoljen poseg, ukrep / svojevoljna prekinitev dela samovoljna prekinitev dela
    svojevóljno prisl.:
    svojevoljno ravnati
SSKJ²
svojevóljnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost svojevoljnega človeka: svojevoljnost otroka; očitali so ji svojevoljnost in trmoglavost / ekspr. tu je namesto discipline vladala svojevoljnost / podložniki so bili prepuščeni svojevoljnosti fevdalcev samovolji
SSKJ²
svojevŕsten -tna -o prid., svojevŕstnejši (ȓ)
ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih: njen mož je svojevrsten človek / svojevrstna lepota; svojevrstno mišljenje / živi svojevrstno življenje / to je ena najsvojevrstnejših novel; ta zgradba je svojevrstno delo
    svojevŕstno prisl.:
    svojevrstno zgrajen grad
SSKJ²
svojevŕstnež -a m (ȓ)
ekspr. svojevrsten človek: imeli so ga za svojevrstneža
SSKJ²
svojevŕstnost -i ž (ȓ)
lastnost, značilnost svojevrstnega: svojevrstnost človeka / svojevrstnost ustvarjanja; svojevrstnost v obliki, razvoju / narodna svojevrstnost; pisatelj je hotel dokazati našo svojevrstnost in samobitnost / ekspr. pozna življenje v vsej njegovi svojevrstnosti
SSKJ²
svojílen -lna -o prid. (ȋ)
jezikosl. ki izraža svojino ali pripadnost: svojilni pridevnik, zaimek; svojilni rodilnik; povratni svojilni zaimek zaimek, ki zamenjuje osebni svojilni zaimek, ko gre za svojino osebka
SSKJ²
svojína -e ž (í) knjiž.
1. last, lastnina: prilastiti si tujo svojino / v povedni rabi: posestvo je zdaj svojina vseh bratov in sester; z oslabljenim pomenom ta hiša je družbena svojina
● knjiž. njegove pesmi so svojina vsega naroda pozna, ceni jih ves narod
2. lastnost, značilnost: marljivost je njegova glavna svojina
SSKJ²
svojíti si -ím si nedov. (ī í)
knjiž. lastiti si: svojiti si tuje premoženje / svojiti si pravico do odločanja
● knjiž. svoji si sodbo o tem vprašanju zdi se mu, da more, ima pravico presojati to vprašanje
SSKJ²
svôjost -i ž (ó) knjiž.
1. posebnost, drugačnost koga, česa, glede na ljudi, stvari iste vrste: njegova svojost jo privlači; svojost oblačenja / pogrkovanje je njihova družinska svojost značilnost; razčlenjevanje osebnosti in njenih svojosti posebnih lastnosti / ima to svojost, da takoj spozna človeka posebno lastnost, sposobnost
2. neodvisnost, samostojnost: ozemlje je končno dobilo svojost
SSKJ²
svójski -a -o prid. (ọ̄) knjiž.
1. ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od stvari svoje vrste: roža svojskega vonja / to je bila svojska oblika protesta; svojska zamisel / zavzema svojsko mesto v literaturi posebno; svojsko pojmovanje izvirno, samostojno / svojski stil / delo razodeva svojskega pisatelja
2. lasten posameznemu, tipičen za posameznega: pisal je svojski jezik; pokrajino opisuje na svojski način / svojske lastnosti otroka / vsem je svojsko to, da ljubijo naravo
● zastar. to je naredil sam, iz svojskih nagibov iz svojih, lastnih; zastar. ta človek mu je v marsičem svojski podoben, enak
    svójsko prisl.:
    svojsko živeti
SSKJ²
svójskost -i ž (ọ̄)
knjiž. lastnost, značilnost svojskega: svojskost oblike / svojskost njegovih doživetij posebnost / prav v tem je svojskost umetnika / glavna svojskost romana značilnost / svojskosti otrokove duševnosti
● zastar. boj za svojskost za neodvisnost, samostojnost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
svójstven -a -o prid. (ọ̑) knjiž.
1. ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od stvari svoje vrste: svojstven izbor; svojstvena izpoved / to je bilo svojstveno doživetje posebno / je eden najzanimivejših in svojstvenih pisateljev
2. lasten posameznemu, tipičen za posameznega: to je tisto, kar je zanje svojstveno
    svójstveno prisl.:
    svojstveno doživljati svet
SSKJ²
svójstvenost -i ž (ọ̑)
knjiž. lastnost, značilnost svojstvenega: svojstvenost izpovedi / svojstvenost doživetja posebnost / svojstvenost sloga / svojstvenost otrokove duševnosti
SSKJ²
svójstvo -a s (ọ̑) star.
1. lastnost: delavnost je njegovo glavno svojstvo; njeno slabo svojstvo je, da ne zna molčati / prirojena svojstva
// značilnost: to je svojstvo našega jezika
2. sposobnost, zmožnost: duševna in telesna svojstva učenca
● zastar. zamenjal ga bo v svojstvu poveljnika kot poveljnik
SSKJ²
svójta -e ž (ọ̑)
zastar. rodbina, sorodniki: ob rojstnem dnevu starega očeta se je zbrala vsa svojta
● zastar. to je naredila razbojniška svojta drhal, svojat
SSKJ²
svóra -e ž (ọ̑)
močnejši drog, ki povezuje sprednji in zadnji del voza; sora: popraviti, skrajšati svoro / peljati se na svori
♦ les. železna priprava s čeljustma za stiskanje, privijanje
SSKJ²
svórnik -a m (ọ̑)
1. agr. klin, ki se vtakne skozi soro, da veže z njo zadnji del voza; sornik: vtakniti svornik / svornik pri vozu
2. strojn. jeklen valjček, ki gibljivo veže ročice ali drogove; sornik: svornik je obrabljen; svornik v batu motorja
3. grad. jeklen debelejši vijak z glavo in matico za vezanje dveh, navadno lesenih gradbenih elementov: vgraditi svornik; zvrtati luknje za svornik
SSKJ²
svŕha -e ž (r̄)
zastar. namen: doseči uspeh je njegova glavna svrha / zbiranje kamnin v učne, znanstvene svrhe / uvajati nove postopke v svrho povečanja produktivnosti za povečanje
SSKJ²
svŕšnica -e ž (ȓ)
zastar. pelerina: nositi široko črno svršnico
SSKJ²
svŕšnik -a m (ȓ)
zastar. površnik: bil je v sivem svršniku
SSKJ²
svŕž -í ž (ȓ)
zastar. stržen, sredica: bezgova svrž
● zastar. s svrži se je usul sneg z veje
SSKJ²
swing in svíng -a [svíng-] m (ȋ)
glasb. jazz od leta 1930 do 1945, za katerega je značilna ritmično-melodična napetost zaradi razlike med osnovnim in spreminjajočim se ritmom izvajanja: poslušati swing; razvoj jazza od prvih začetkov do swinga
// ples v tem ritmu: plesati swing
SSKJ²
swingati ipd. gl. svingati ipd.
SSKJ²
swinger ipd. gl. svinger ipd.
SSKJ²
š1 -- in -ja in -a [šə̀ šə̀ja in èš êša] m (ə̏; ȅ ȇ)
dvajseta črka slovenske abecede: napiši š; veliki Š; dva š; ležeči š-ji; z velikim š-om
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: š je šumevec
SSKJ²
š2 [š́] medm.
posnema šum, ki nastane pri izhajanju pare, zlasti pri parni lokomotivi: lokomotiva izpušča paro: š, š, š / otrok je posnemal lokomotivo: š-š-š-š
SSKJ²
šábes -a m (ȃ)
pri judih sobota: praznovati šabes
SSKJ²
šabésa -e ž (ẹ̑)
1. osvežujoča pijača, navadno iz bezgovega cvetja, limoninega soka, vode in sladkorja: narediti šabeso
2. nekdaj osvežujoča brezalkoholna pijača v steklenici, ki se odpre s pokom ob pritisku na okrogel steklen zamašek: piti šabeso
SSKJ²
šabéso -a m (ẹ̑)
nekdaj šabesa: mrzel šabeso; kozarec šabesa
SSKJ²
šablóna -e ž (ọ̑)
1. priprava, ki omogoča večkratno izdelovanje predmeta, stvari z natančnim posnemanjem vzorca: izdelati šablono; odrezati šipo po šabloni; lesena šablona / pleskarska šablona; šablona za pisanje
2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: izogibati se šablonam / pri razčlenjevanju dela je bilo čutiti šablono; teorija ustreza splošnim šablonam / zasliševanja so potekala po šabloni; ta roman je pisan po šabloni
SSKJ²
šablónar -ja m (ọ̑)
1. delavec, ki dela s šablono: zaposlen je kot šablonar
2. publ. kdor se natančno, togo drži ustaljenih oblik česa: iz teh izkušenj bi se lahko tudi šablonarji kaj naučili
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
šablonírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. delati s šablono: šablonirati vzorec
    šabloníran -a -o:
    šablonirana stena
SSKJ²
šablonizácija -e ž (á)
glagolnik od šablonizirati: šablonizacija pouka
SSKJ²
šablonizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od šablonizirati: boriti se proti šabloniziranju
SSKJ²
šablonizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
publ. dajati čemu ustaljeno ali pogosto ponavljajočo se obliko: šablonizirati pouk; življenje se ne sme šablonizirati
    šablonizíran -a -o:
    šablonizirani filmi
SSKJ²
šablónski -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na šablono: šablonska deska / šablonski pouk; šablonska reklama; šablonsko delo; ta poročila so preveč šablonska / šablonski odgovori; šablonska oznaka sodobne književnosti; šablonska rešitev vprašanja / biti šablonski šahist; pevka je bila precej šablonska / to šablonsko ugotovitev je dopolnila druga splošno
    šablónsko prisl.:
    šablonsko oblikovati; šablonsko ravnati; šablonsko prikazane osebe
SSKJ²
šablónstvo -a s (ọ̑)
publ. dejstvo, da se daje čemu ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika: s tem bo izključeno šablonstvo
SSKJ²
šabó -- v prid. rabi (ọ̑)
vrtn., v zvezi šabo nagelj vrtni nagelj z velikimi, živobarvnimi cveti: gojiti šabo nageljne
SSKJ²
šabójev -a -o prid. (ọ̑)
vrtn., v zvezi šabojev nagelj šabo nagelj: gojiti šabojeve nageljne
SSKJ²
šabráka -e ž (ȃ)
knjiž. podsedelna odeja: pokriti konja s šabrako
SSKJ²
šáfar -ja m (ā)
zastar. oskrbnik: pobiral je pridelek od šafarjev
SSKJ²
šafót -a m (ọ̑)
knjiž. oder za obglavljanje obsojencev: stopiti na šafot; usmrtiti na šafotu / grozil mu je šafot smrtna kazen z obglavljenjem na takem odru
SSKJ²
šága -e ž (á)
nar. gorenjsko trščica: v prst se ji je zadrla šaga
SSKJ²
šágra -e ž (ȃ)
nar. zahodno žegnanje, proščenje: v nedeljo bo šagra
● nar. zahodno prirediti šagro zabavno prireditev, veselico
SSKJ²
šagrín -a m (ȋ)
usnj. mehko usnje s hrapavo površino: izdelovati iz šagrina / strojiti šagrin / v šagrin vezana knjiga
SSKJ²
šagrínast -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na šagrin: šagrinasti čevlji / šagrinasta površina
SSKJ²
šáh -a m (ȃ)
1. družabna igra, pri kateri si dva igralca s premikanjem figur prizadevata doseči položaj, ko se nasprotnikov kralj ne more ubraniti napadu: igrati šah; partija šaha / z njim se je seznanil pri šahu / razvoj slovenskega šaha
♦ šah. problemski šah pri katerem se rešujejo šahovski problemi
// šahovska garnitura: kupiti šah / žepni šah
2. šah. položaj v igri, v katerem je napaden kralj: napovedati šah / dvojni šah od dveh figur hkrati; odkriti šah ki ga povzroči umik figure; večni šah ki ga igralec povzroča pri vsaki naslednji potezi; šah šeh položaj v igri, v katerem sta istočasno napadena kralj in dama
● ekspr. držati, imeti koga v šahu onemogočiti mu, da bi samostojno ukrepal, se odločal
3. zlasti v iranskem okolju, nekdaj vladar: sestati se s šahom; obisk šaha
SSKJ²
šáhinja -e ž (ȃ)
zlasti v iranskem okolju, nekdaj šahova žena: obisk šaha in šahinje
SSKJ²
šahíranje -a s (ȋ)
glagolnik od šahirati: šahiranje v klubu / šahiranje z revnimi državami
SSKJ²
šahírati -am nedov. (ȋ)
1. igrati šah: nekateri so kartali, drugi šahirali; zna dobro šahirati
2. publ., v zvezi s s, z onemogočati komu, da bi samostojno ukrepal, se odločal, zlasti na političnem področju: šahirati z malimi narodi
SSKJ²
šahíst -a m (ȋ)
kdor igra šah: slovel je kot dober šahist; prvenstvo mladih šahistov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
šahístka -e ž (ȋ)
ženska, ki igra šah: mednarodni turnir šahistk
SSKJ²
šáhovec -vca m (ȃ)
zastar. šahist: slab šahovec
SSKJ²
šahôvnica -e ž (ȏ)
1. plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv, navadno za igranje šaha: postaviti figure na šahovnico; desna, leva stran šahovnice
// znamenje z belimi in rdečimi kvadrati, ki simbolizira pripadnost hrvaškemu narodu: fasado poslopja, kjer so predvajali hrvaške filme, je krasila rdeče-bela šahovnica; dresi, majice s šahovnico; trobojnica, zastava s šahovnico / barve hrvaške šahovnice
♦ šah. rob šahovnice vsaka od štirih končnih vrst polj na šahovnici
2. publ. območje, kjer se križajo koristi, interesi več držav: tuji vplivi na sredozemski šahovnici / dogodki na svetovni šahovnici
SSKJ²
šáhovski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na šah: šahovski prvak / šahovska teorija / šahovski turnir; šahovska partija; šahovska ura ura z dvema številčnicama in dvema samostojnima mehanizmoma za merjenje časa, ki ga igralca porabita za poteze
♦ šah. (šahovski) problem umetno narejena pozicija z zahtevo, da se v določenem številu potez da mat; šahovska figura; šahovska olimpijada turnir državnih reprezentanc s po štirimi igralci za svetovno moštveno prvenstvo
    šáhovsko prisl.:
    šahovsko razvite države
SSKJ²
šáht -a m (ȃ)
rud. žarg. (rudniški) jašek: spustiti se po šahtu v rudnik; dno šahta
SSKJ²
šáhten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na šaht: šahtna odprtina / šahtne izvažalne naprave
SSKJ²
šájba -e ž (ȃ)
1. pog. šipa: razbiti šajbo; balkonska šajba
2. nar. prekmursko priprava z vrtečo se ploščo, na kateri lončar oblikuje glinasto posodo; lončarsko kolo: oče je sedel pri šajbi
● pog. vreči koga na šajbo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno
SSKJ²
šájdesen -sna m (á)
etn. jed, zlasti pecivo, ki se da povabljencem ob odhodu, navadno s svatbe: domov so prinesli šajdesen
SSKJ²
šájevka -e ž (ȃ)
nar. krilo temne barve iz močne tkanine: Šajevko in irhaste hlače – to je človek nosil in nosil (F. Finžgar)
SSKJ²
šájka -e ž (ȃ) nekdaj
1. majhna ladja za obrambo pred Turki, v rabi zlasti na Donavi: bojne šajke z velikimi jadri
2. majhna tovorna ladja pravokotne oblike, v rabi na Dravi: voziti les s šajkami
♦ voj. čoln vojne mornarice, navadno z dvema vesloma
SSKJ²
šájkača -e ž (ȃ)
v stari Jugoslaviji vojaško pokrivalo: nosil je šajkačo; vojak s šajkačo na glavi
SSKJ²
šájtrav -a -o prid. (ȃ)
nar. štajersko opotekajoč se, zibajoč se: šajtrava hoja / šajtravo kolo opletajoče
SSKJ²
šájtrga -e ž (ȃ)
nižje pog. samokolnica: naložiti šajtrgo
SSKJ²
šáka -e ž (á) zastar.
1. roka, zlasti velika: v šaki je držal meč; stisnil jo je s svojimi šakami
// pest: s šako je razbil steklo na vratih
2. šapa1, taca: medvedja šaka
SSKJ²
šakál -a m (ȃ)
1. volku podobna zver, ki živi zlasti v Aziji in Afriki: drzen, lačen šakal; slišati je zavijanje šakalov
2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: ta šakal vidi samo svoje koristi
SSKJ²
šakálji -a -e (ȃ)
pridevnik od šakal: šakalje krdelo
SSKJ²
šakálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na šakale: šakalski lajež / šakalski obraz
SSKJ²
šál -a m (ȃ)
daljši kos blaga ali pletenine, ki se nosi zlasti okrog vratu: plesti šal; oviti si vrat s šalom; svilen, volnen šal; šal in rokavice
♦ tekst. kašmirski šal zelo mehek, sešit iz majhnih pletenih krpic iz kašmirske volne; v prid. rabi:, obl. šal ovratnik navadno podolgovat ovratnik brez reverjev, katerega konca se spredaj križata
SSKJ²
šála -e ž (á)
1. neresen, smešen ali zabaven dogodek: narediti kako šalo; privoščil si je šalo in ukradel pokal; to je bila precej nevarna šala / prvoaprilska šala
2. kratka, šaljiva zgodbica: šala ga je razvedrila; nikdar mu ne zmanjka šal; smejati se šalam; pripovedovati, ekspr. stresati šale; dobra, groba, neprimerna, opolzka, ekspr. nedolžna, slabš. neslana šala
3. šaljenje: pogovor je zasukal v šalo / on je zmeraj za šalo
4. v prislovni rabi, navadno v zvezi z v, za izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom: za šalo je posnemal govornika; to je rekel le za šalo; v šali vprašati / vse so vzeli le za šalo; govoriti napol za šalo, napol zares
● res je, ni šala ni izmišljotina; ekspr. taka pot ni šala ni brez neprijetnosti, težav; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta človek ne pozna šale vse jemlje, obravnava resno; ekspr. brez šale, tako je bilo izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; ekspr. zmagovati kot za šalo z lahkoto
SSKJ²
šalabájzer -ja m (ȃ) pog.
kdor svoje delo opravlja neresno, površno: dokumente so pripravili navadni šalabajzerji
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
šálast -a -o prid. (ȃ)
podoben šalu: šalast ovratnik
SSKJ²
šálčka -e ž (ȃ)
nižje pog. skodelica: šalčka za kavo
SSKJ²
šálež -a m (ȃ)
knjiž. šaljivec: zloben šalež
SSKJ²
šálica1 -e ž (á)
ekspr. manjšalnica od šala: duhovita šalica
SSKJ²
šálica2 -e ž (ȃ)
nižje pog. skodelica: naliti čaj v šalice
SSKJ²
šalíti se in šáliti se -im se, tudi šáliti se -im se nedov. (ī á; á ā)
delati, pripovedovati šale: pogovarjali so se in se šalili; dekleta so se šalila, zastar. so šalila s fanti; plehko se šaliti; rad se šali
// navadno z besedami izražati nekoliko neresen odnos do koga: ne vznemirjaj se, saj se samo šali; ti se šališ, njega pa skrbi
    šalèč se -éča -e:
    šaleč se je odgovoril; šaleč se s prijateljicami
SSKJ²
šáljenje -a s (á)
glagolnik od šaliti se: plehko šaljenje; šaljenje na račun politikov
SSKJ²
šaljív -a -o prid.(ī í)
1. ki se (rad) šali: šaljiv človek; vedno je bil šaljiv
// ki vsebuje, izraža neresnost, smešnost, zabavnost: šaljiv prizor; šaljiva beseda, pripomba; šaljivo govorjenje / pogovor je obrnil na šaljivo stran
2. namenjen šalam, humorju: ilustracije v šaljivem časopisu
● organizirati šaljivo pošto igro na družabnih prireditvah, pri kateri si udeleženci pišejo šaljiva pisma
    šaljívo prisl.:
    šaljivo govoriti, vprašati
    ♦     glasb. šaljivo označba za izraz izvajanja scherzando; sam.: rad je povedal kako šaljivo
SSKJ²
šaljívec -vca m (ȋ)
kdor se (rad) šali: smejati se šaljivcu; je znan šaljivec
SSKJ²
šaljívka -e ž (ȋ)
1. ženska, ki se (rada) šali: znana šaljivka
2. knjiž. šala: med delom je bilo slišati mnogo šaljivk in petja
3. knjiž. pesem, zgodba, navadno krajša, ki na šaljiv način prikazuje določene osebe ali probleme: oče je rad pripovedoval šaljivke in povesti; šaljivke in zbadljivke
SSKJ²
šaljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost šaljivega človeka: njegova šaljivost je bila ljudem všeč; šaljivost in nagajivost / šaljivost zgodbe
SSKJ²
šalobárda -e ž (ȃ)
zastar. nespameten, neumen človek: druščina je gledala nanje kot na šalobarde / kot psovka beži, šalobarda neumna
SSKJ²
šalobáriti -im nedov. (á ȃ)
nar. zahodno brskati, stikati2: šalobaril je po hiši
SSKJ²
šaloígra -e ž (ȋ)
star. veseloigra: igrati, napisati šaloigro
SSKJ²
šalótka -e ž (ọ̑)
čebuli podobna začimbna rastlina s podzemeljskim delom iz več čebulic: gojiti šalotko; pražiti šalotko
SSKJ²
šálter -ja m (á)
pog. odprtina v pregradi, (večjem) oknu za poslovanje s strankami; okence: stati v vrsti pred šalterjem
SSKJ²
šálterski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na šalter: šaltersko poslovanje / šalterski delavec delavec, ki dela pri okencu
SSKJ²
šalúpa -e ž (ȗ)
knjiž. večji čoln, navadno na vesla: mornarji so se s šalupo odpeljali na obalo
SSKJ²
šálvare -var ž mn. (ȃ)
v muslimanskem okolju zelo široke ženske hlače, segajoče do členkov; dimije: nosila je šalvare
SSKJ²
šamán -a m (ȃ)
1. pri nekaterih prvotnih ljudstvih kdor ima v zamaknjenju neposreden stik z duhovi, nadnaravnimi silami in lahko vpliva nanje, pridobi njihovo pomoč: šaman mrmra svoje molitve
2. padar: k bolnemu so poklicali šamana
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
šamánka -e ž (ȃ)
1. pri nekaterih prvotnih ljudstvih ženska, ki ima v zamaknjenju neposreden stik z duhovi, nadnaravnimi silami in lahko vpliva nanje, pridobi njihovo pomoč: stara indijanska, plemenska šamanka
2. padarica: zdravilka in šamanka
SSKJ²
šamánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na šamane ali šamanstvo: šamansko zamaknjenje / šamanski verski obredi
SSKJ²
šamánstvo -a s (ȃ)
pri nekaterih prvotnih ljudstvih verovanje v duhove, nadnaravne sile, s katerimi imajo šamani v zamaknjenju neposreden stik in vplivajo nanje: raziskovati šamanstvo
SSKJ²
šamarjánka -e ž (ȃ)
etn. ljudski ples v tričetrtinskem ali triosminskem taktu, znan zlasti v Prekmurju: plesati šamarjanko
SSKJ²
šamoá -ja m (ȃ)
knjiž. irhovina: telovnik iz šamoaja; v prid. rabi:, papir. šamoa papir gladek, tanek barvast papir
SSKJ²
šamót -a m (ọ̑)
žgana glina, obstojna pri visokih temperaturah: izdelovati šamot
SSKJ²
šamotárna -e ž (ȃ)
obrat, tovarna za izdelovanje šamota: gradnja šamotarne
SSKJ²
šamóten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na šamot: šamotna moka; šamotna plošča / šamotna industrija, tovarna
♦ teh. šamotna opeka
SSKJ²
šamozít -a m (ȋ)
min. temno zelena rudnina železov magnezijev silikat: nahajališče šamozita
SSKJ²
šampánjec -jca m (ȃ)
1. agr. kakovostno peneče (se) vino iz francoske pokrajine Champagne: steklenica šampanjca
2. pog. peneče (se) vino: piti šampanjec; kozarec šampanjca
SSKJ²
šampanjizírati -am nedov. (ȋ)
pog. piti (šampanjec): šampanjizirala sta do jutra
SSKJ²
šampánjka -e ž (ȃ)
šampanjska steklenica: polniti šampanjke; vrat šampanjke
SSKJ²
šampánjski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na šampanjec: šampanjski zamašek / šampanjski kozarci; šampanjska steklenica steklenica iz močnejšega stekla z daljšim vratom / šampanjska barva rumenkasta barva
2. agr., v zvezi šampanjska reneta zimsko jabolko zelene ali rumene barve:
SSKJ²
šampinjón -a m (ọ̑)
bot. navadno užitna goba z belim ali rjavkastim klobukom in obročkom na betu; kukmak: nabirati šampinjone
SSKJ²
šampión -a m (ọ̑) publ.
1. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto; prvak: postati šampion; kolesarski šampion; šampion v plavanju / svetovni šampion
2. navadno z rodilnikom kdor se posebno odlikuje v čem: šampion znanja
SSKJ²
šampionát -a m (ȃ)
publ. športno tekmovanje za naslov prvaka; prvenstvo: udeležiti se šampionata; šahovski šampionat; začetek šampionata / državni šampionat
● publ. odvzeti komu šampionat naslov prvaka
SSKJ²
šampiónka -e ž (ọ̑)
publ. prvakinja: olimpijska šampionka
SSKJ²
šampiónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na šampione: šampionska forma / doseči šampionski naslov naslov prvaka
SSKJ²
šampiónstvo -a s (ọ̑)
publ. dejstvo, da je kdo prvak: zavest o svojem šampionstvu / doseči šampionstvo zmagati na prvenstvu
SSKJ²
šampón -a m (ọ̑)
kemično sredstvo navadno za umivanje las, lasišča: uporabljati šampon; umiti si lase s šamponom; dišeč šampon / suhi šampon škrobna snov za razmastitev las brez umivanja z vodo; šampon za pranje avtomobilov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
šamponíranje -a s (ȋ)
glagolnik od šamponirati: šamponiranje las / šamponiranje preproge
SSKJ²
šamponírati -am nedov. in dov. (ȋ)
z mazanjem, drgnjenjem nanašati šampon na kaj: zmočila je lase in jih šamponirala / šamponirati preprogo
SSKJ²
šánce šánc ž mn. (ȃ)
zastar. obrambni nasip, okop: utrditi, zavzeti šance / šance na Ljubljanskem gradu
SSKJ²
šánk -a m (ȃ)
nižje pog. točilna miza: postaviti kozarec na šank; natakarica za šankom
SSKJ²
šánsa -e ž (ȃ) pog.
1. nav. mn. možnost, upanje: imeti, zapraviti šanse; biti brez šans; kljub pridnosti nima veliko šans, da bi uspel v življenju
● pog. pri njej nima (nobenih) šans zaman si prizadeva za njeno naklonjenost, ljubezen
2. priložnost, prilika1: to je bila enkratna šansa; te šanse ne smeš izpustiti, zamuditi; dati komu šanso za kaj / to je tvoja zadnja šansa
SSKJ²
šansón -a m (ọ̑)
popevka z vsebinsko zahtevnejšim besedilom, po izvoru iz Francije: komponirati, peti šansone; francoski, italijanski šanson; pevka šansonov
SSKJ²
šansonétka -e ž (ẹ̑)
1. šansonjerka: slavna francoska šansonetka
2. v francoskem okolju pevka lahkotnih, zbadljivih, opolzkih pesmi, popevk: pesmi šansonetk
SSKJ²
šansonjêr -ja tudi šansonjé -êja m (ȇ; ẹ̑ ȇ)
pevec šansonov: koncert francoskega šansonjerja
SSKJ²
šansonjêrka -e ž (ȇ)
pevka šansonov: popularna francoska šansonjerka
SSKJ²
šantáč -a m (á)
slabš. šepavec: šantač je odšepal naprej
SSKJ²
šantán -a m (ȃ)
v francoskem okolju, nekdaj kavarna, v kateri priložnostno nastopajo pevci ali glasbeniki:
SSKJ²
šántast -a -o prid. (á)
slabš. šepast: biti šantast in grbast
SSKJ²
šantáti -ám nedov. (á ȃ)
slabš. šepati: zaradi rane na nogi šanta; šantal je na levo nogo / konj šanta
// težko, nerodno hoditi: starec je šantal za vozom / ves dan šanta okrog hiše
SSKJ²
šántav -a -o prid. (á)
slabš. šepast: mož je bil šantav; šantav na desno, levo nogo
// kriv, neraven: biti šantave postave / sedel je na šantavo pručko vegasto, polomljeno
SSKJ²
šántavec -vca m (á)
slabš. šepavec: šantavca ni marala za moža
SSKJ²
šántavost -i ž (á)
slabš. šepavost: oponesel mu je šantavost
SSKJ²
šántung -a m (ȃ)
tekst. svilena tkanina iz neenakomerno debelih niti: tkanje šantunga; obleka iz šantunga
SSKJ²
šàp medm. (ȁ)
izraža hiter prijem, ujetje: bliskovito je stegnil roko in šap, jo je ujel
SSKJ²
šápa1 -e ž (á)
spodnji del noge, navadno sprednje, zlasti pri zvereh: panter si je ranil šapo; zgrabiti s šapami; levja, medvedja, pasja šapa
// slabš. roka, zlasti velika: pomolil mu je šapo v pozdrav; hotel jo je pobožati s svojo kosmato šapo
SSKJ²
šápa2 -e ž (á)
nar. kamniti obod kraškega vodnjaka: sklanjali so se nad šapo in gledali v vodo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
šápast -a -o prid. (á)
ekspr. podoben šapi: ima velike, šapaste roke / plamen je risal po steni šapaste sence
SSKJ²
šapáti -ám tudi šápati -am nedov. (á ȃ; ā ȃ) ekspr.
1. udarjati s šapo: pes je praskal in šapal po vratih
2. iti, hoditi: med drevjem šapa medved
SSKJ²
šápelj -plja m (á)
etn. okrasni trak za okoli glave zlasti gorenjske ljudske noše deklet: nositi šapelj; z zlatom vezen šapelj
SSKJ²
šápica -e ž (á)
manjšalnica od šapa1: mačica se umiva s šapico; psičkove kosmate šapice
● ekspr. dala mu je klofuto s svojo negovano šapico roko
SSKJ²
šapirográf -a m (ȃ)
priprava za razmnoževanje odtisov s plošče, na kateri je besedilo ali risba narejena s posebnim črnilom: razmnožiti besedilo na šapirografu
SSKJ²
šapirografírati -am nedov. in dov. (ȋ)
razmnoževati na šapirografu: šapirografirati letake
    šapirografíran -a -o:
    deliti šapirografirane izvode; šapirografirano besedilo
SSKJ²
šapirográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na šapirograf: šapirografski posnetek / šapirografsko črnilo
SSKJ²
šápka1 -e ž (á)
šapica: veverica je s šapkama pobirala orehe
SSKJ²
šápka2 -e ž (ȃ)
zlasti v ruskem in srbskem okolju kapa, kučma: vojaki so mahali s šapkami
SSKJ²
šápniti -em dov. (á ȃ)
ekspr. hitro, sunkovito seči z roko, šapo po čem: šapnil je po žabi in že jo je imel v roki; medved je šapnil za njim
// udariti z roko, s šapo: šapnila ga je po roki
SSKJ²
šár1 -a m (ȃ)
nar. vzhodno loček: s šarom porasel breg
SSKJ²
šár2 -a -o prid. (ȃ á)
star. pisan, raznobarven: šari lasje / šara kača
SSKJ²
šára1 -e ž (á) nav. slabš.
1. malo vredni, odvečni predmeti: bajta je bila polna cunj in šare / prostor za spravljanje vsakovrstne šare / najti, vreči kaj med staro šaro; to še ni za v staro šaro je še uporabno
// malo vredno blago: ta šara je vse, kar imam; kdo bo kupil tako šaro
2. malo vredni drobni predmeti: pospravila je šaro, ki jo je stresla iz torbe; pisana šara
// predmeti sploh: lopa je zasedena z zidarsko šaro; pesek, kamenje in druga šara okrog hiše
● slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; grad. žarg. povišati zid za eno šaro za eno vrsto opeke, zidakov
♦ gastr. jed iz krompirja, korenja, repe, kolerabe in mesa, navadno svinjske glave
SSKJ²
šára2 -e ž (á)
1. star. lisa1, pega: gobe z velikimi šarami na klobuku / pred očmi so se mu delale svetle šare
2. zastar. barva: namazati s šaro / šara cvetov
SSKJ²
šaráda -e ž (ȃ)
1. beseda, ki se sestavi iz drugih besed, zlogov, ki jih je treba uganiti: šarade in anagrami / reševati šarade uganke s takimi besedami
2. ekspr. pretveza, pri kateri se ustvarja vtis, da je kaj resnično ali urejeno dobro, čeprav dejansko ni: sodelovati v politični šaradi; biti izpostavljen različnim šaradam na komisiji, sodišču; šarada z odpiranjem že odprte tovarne / šarade in zavajanja
SSKJ²
šaráden -dna -o (ȃ)
pridevnik od šarada: šaradna izpolnjevanka
SSKJ²
šárast -a -o prid. (á)
ekspr. pisan, zlasti neprimerno, neskladno: šarast nakit; oblečena je bila v šarasto haljo
SSKJ²
šárati1 -am nedov. (ȃ)
zastar. delati pisano, raznobarvno: šarati vzorce / bliski šarajo nebo
SSKJ²
šárati2 -am nedov. (ā ȃ) nar. dolenjsko
1. počasi, okorno hoditi: vsak večer dolgo šara po kuhinji / starec je počasi šaral proti domu
2. drsati, drgniti: med vožnjo je šaral z nogami po tleh; veje so se šarale ob kolesa
SSKJ²
šardone gl. chardonnay
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
šárec1 -rca m (ȃ)
konj z belimi lisami: zajahati šarca
SSKJ²
šárec2 -rca m (ȃ)
voj. žarg. mitraljez, strojnica: streljati s šarcem; šarci in brzostrelke / mitraljez šarec
SSKJ²
šáren -a -o prid. (ā)
star. pisan, raznobarven: šarena majolika
SSKJ²
šárenica in šareníca -e ž (ȃ; í)
anat. sprednji, barvasti del žilnice za roženico: modra šarenica
♦ med. vnetje šarenice
SSKJ²
šárenka tudi šarénka -e ž (ȃ; ẹ̑)
zool. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa, Salmo gairdneri: ujeti šarenko; vlaganje šarenk
SSKJ²
šárg -a m (ȃ)
zool. manjša morska riba s temnimi prečnimi progami po bokih, Sargus rondeletti: jata šargov
SSKJ²
šáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr.
1. dajati si opravka z nepomembnimi deli: ves dan že šari okrog štedilnika; zvečer dolgo šari po kuhinji / šarila je po hiši, da je vse zbudila hodila, povzročala hrup
// dajati si opravka, delati kaj sploh: vedno kaj šari okoli hiše, po vrtu; prevrnil je steklenico, ko je šaril po mizi / kaj šariš tu okoli kaj delaš tu, zakaj si tu
2. stikati2, iskati: šariti po predalih; nekaj šari med papirji; šaril je za igračami pod omaro; pren. šariti po spominu
3. v zvezi s s, z pretirano, nepremišljeno porabljati kaj: šariti z denarjem; ne šari tako z vinom / na debelo šariti s frazami
● ekspr. veter šari po polju piha
♦ lov. s psom loviti, iskati divjad po gošči, grmovju
SSKJ²
šarívec -vca m (ȋ)
lov. pes, ki išče divjad po gošči, grmovju: goniči, jamarji in šarivci
SSKJ²
šárjenje -a s (á)
glagolnik od šariti: njeno šarjenje po sobi ga je jezilo / šarjenje z denarjem
SSKJ²
šárka -e ž (ȃ)
žival z belimi lisami, navadno kobila, krava: pomolsti šarko; jahati na šarki
SSKJ²
šárkelj -klja tudi -na [šarkəlj] m (á)
pecivo iz kvašenega testa z vmešenimi rozinami: jesti, speči šarkelj; šarkelj in potica
SSKJ²
šarlatán -a m (ȃ) slabš.
1. kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti: dokazal je, da ni ne šarlatan ne nevednež; šarlatani in frazerji
2. goljuf, slepar: imajo ga za šarlatana; politični šarlatani
SSKJ²
šarlatánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na šarlatane ali šarlatanstvo: šarlatansko govoričenje; zdravljenje po tej metodi ni šarlatansko / šarlatanski človek
SSKJ²
šarlatánstvo -a s (ȃ) slabš.
1. lastnost, značilnost šarlatanov: očitali so mu šarlatanstvo; razgalil je njegovo šarlatanstvo
2. goljufija, sleparija: tako zdravljenje je navadno šarlatanstvo
SSKJ²
šarlóta -e ž (ọ̑)
pecivo iz biskvitnega testa ali piškotov, jajčne kreme, sadja, smetane in likerja: postreči šarloto; čokoladna, jabolčna šarlota; borovničeva strjenka in šarlota za poobedek
SSKJ²
šárm -a m (á)
očarljivost, privlačnost: imeti šarm; uporabila je ves svoj ženski šarm; osebni šarm / pristni francoski šarm / to mesto ima zanj poseben šarm
SSKJ²
šarmánten -tna -o prid. (ȃ)
očarljiv, privlačen: šarmanten človek; bila je zelo šarmantna
SSKJ²
šarmêr -ja m (ȇ)
kdor zna očarati, privlačiti: bil je znan šarmer
SSKJ²
šarmêrka -e ž (ȇ)
ženska, ki zna očarati, privlačiti: je prava šarmerka in na ljudi deluje kot magnet; šarmerka z zelo prijetnim glasom
SSKJ²
šarmírati -am dov. in nedov. (ȋ)
očarati, privlačiti: hotel jih je šarmirati / njena pripoved ga je šarmirala
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
šarnír -ja m (ī)
teh. priprava iz dveh nerazstavljivo povezanih ploščic, pritrjenih vsaka na svoj del, ki omogoča zapiranje, odpiranje: pritrditi šarnir na vrata omare; povezati plošče s šarnirji; kovinski šarnir / klavirski šarnir ozek, dolg šarnir, ki poteka po vsej dolžini delov, ki ju povezuje; odmični šarnir
SSKJ²
šarnírski -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na šarnir: šarnirski vijak / gibljivost srednjega dela omogoča šarnirska povezava po vsej širini
SSKJ²
šarovít -a -o prid. (ȋ) zastar.
1. pisan, raznobarven: šarovit predpasnik, vzorec / šarovito mesto slikovito
2. pester: šarovite zgodbe
SSKJ²
šárpa -e ž (ȃ)
zastar. šalu podobna naglavna ruta; šerpa2: zaviti si glavo, vrat v šarpo
SSKJ²
šarpíja -e ž (ȋ)
med., nekdaj niti, napuljene iz rabljenega platna, za na rane: obveze in šarpija
SSKJ²
šárplanínec -nca m (ȃ-ȋ)
vet. srednje velik pastirski pes z dolgo dlako in košatim, zavitim repom: vzreja šarplanincev
SSKJ²
šártelj -tlja tudi -na [šartəlj] m (á)
šarkelj: speči šartelj; za popotnico je dobil kos šartlja
SSKJ²
šártka -e ž (ȃ)
nar. primorsko vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi; pripona
SSKJ²
šárž -a m (ȃ)
knjiž. vložek, šarža: pripraviti šarž; šarž jekla
● zastar. šarži so nosili rokavice častniki, podčastniki
SSKJ²
šárža -e ž (ȃ)
1. zastar. stopnja na hierarhični lestvici v vojski in podobnih organizacijah; čin1: dobiti, imeti šaržo; podčastniška šarža
● zastar. ta stanovanja so bila le za šarže za častnike, podčastnike
2. metal. količina materiala, ki se da ob enem polnjenju v plavž; vložek: pripraviti šaržo; šarža jekla; velikost šarže
// talina iz tega materiala: izpustiti šaržo
// taljenje tega materiala: končali so prvo šaržo
3. gled. žarg. stranska, manj pomembna vloga: naštudirati, odigrati šaržo
// igralec, ki ima tako vlogo: ne igra večjih vlog, je le šarža
SSKJ²
šaržêr -ja m (ȇ)
voj. žarg. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje; okvir: izprazniti, napolniti šaržer; jemati naboje iz šaržerja
SSKJ²
šaržírati -am nedov. in dov. (ȋ)
metal. dajati vložek v plavž; polniti: začeti šaržirati / šaržirati plavž
SSKJ²
šasíja -e ž (ȋ)
teh. del nekaterih vozil, navadno iz dveh vzdolžnih in več prečnih nosilcev, ki nosi druge dele vozila, okvir vozila: zamenjati šasijo; številka šasije; šasija in karoserija
SSKJ²
šáš -a m (ȃ)
bot. rastlina s trirobim steblom in cveti v klaskih, Carex: tam raste samo šaš / mehurjasti, ostnati šaš
SSKJ²
šášje -a s (ȃ)
bot. več šašev, šaši: ti ptiči gnezdijo v šašju
// stebla šašev: pastirski plašči iz šašja
SSKJ²
šášlik -a m (ȃ)
gastr. pečeni koščki mesa, slanine in čebule: šašlik z rižem
SSKJ²
šatírati -am nedov. in dov. (ȋ)
pog. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove dosegati plastičen videz predmeta; senčiti: šatirati neosvetljene ploskve
SSKJ²
šató -ja m (ọ̑)
gastr. jed iz stepenih jajc, zavretega vina in sladkorja; šodo: narediti šato
SSKJ²
šatráj -a m (ȃ)
začimbna rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti; šetraj: lovor, majaron in šatraj
SSKJ²
šatúlja -e ž (ú)
manjša, navadno okrašena škatla, skrinjica za shranjevanje zlasti dragocenosti: odpreti, zapreti šatuljo; pisma hrani v dragoceni šatulji; lesena, žametna šatulja; šatulja z okrašenim pokrovom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
šatúljica -e ž (ú)
manjšalnica od šatulja: dobiti v dar dragoceno šatuljico
SSKJ²
šávje -a s (ā)
ščavje: posekati šavje; bodičasto šavje / korenjevo šavje listje, perje
SSKJ²
šávra -e ž (ȃ)
1. nar. črna ali črno marogasta krava: šavra in sivka
2. ekspr. neroden, okoren človek, navadno ženska: svet še ni videl take šavre / kot psovka šavra šavrasta
SSKJ²
šávrast -a -o prid. (ȃ)
ekspr. neroden2, okoren: ne bodi tako šavrast
SSKJ²
šavrínka -e ž (ȋ)
od druge polovice 19. stoletja do 1945 ženska iz slovenske Istre, ki je za preživetje preprodajala dobrine, zlasti jajca: iznajdljiva, pogumna šavrinka; potomci šavrink
SSKJ²
šávs1 -a m (ȃ)
hiter prijem z zobmi, s kljunom: lisjak je z enim šavsom umoril kokoš
SSKJ²
šávs2 medm. (ȃ)
izraža hiter prijem z zobmi, s kljunom: pes zarenči in šavs! že ga vleče za hlače
SSKJ²
šávsati -am nedov. (ȃ)
hitro, nepričakovano grabiti z zobmi, s kljunom: zver šavsa in mori, kar ji pride blizu; žival je začela renčati in šavsati
// hitro, sunkovito približevati se čemu z zobmi, s kljunom: golobi so šavsali po drobtinicah; pes jo je šavsal po roki
SSKJ²
šávsniti -em dov. (á ȃ)
hitro, nepričakovano zgrabiti z zobmi, s kljunom: lisica je šavsnila petelina / pes jo je šavsnil v roko / šavsniti z gobcem, z zobmi
// hitro, sunkovito približati se čemu z zobmi, s kljunom: šavsniti proti komu; pes je šavsnil po mesu; mačka je šavsnila po muhi, za muho / ekspr. šavsnil ga je s kamnom po glavi udaril
SSKJ²
šc [š́c] medm., klic manjši živali, navadno mački
beži, pojdi: presneta mačka, šc / nagajivci, spravite se ven. Šc!
SSKJ²
ščáp -a m (ā)
nar. prekmursko daljši kol: s ščapom klatiti sadeže z drevesa
SSKJ²
ščapíca -e ž (í)
nar. prekmursko palica: urezati (si) ščapico
SSKJ²
ščápniti -em dov. (á ȃ)
hitro, nepričakovano zgrabiti z zobmi, s kljunom: pes je ščapnil kokoš
SSKJ²
ščáv -a m (ȃ)
nav. mn., slabš., v italijanskem okolju Slovenec, (južni) Slovan: zasmehovali so ga, ker se je družil s ščavi / kot psovka ven, ščavi
SSKJ²
ščáva1 -e ž (á)
nar. prekmursko pomije: odnesti ščavo svinjam
SSKJ²
ščáva2 -e ž (ȃ)
slabš., v italijanskem okolju Slovenka, (južna) Slovanka: zmerjali so ga, da se druži s ščavo
SSKJ²
ščáven -vna -o prid. (ā)
v zvezi ščavna kislina oksalna kislina: soli ščavne kisline
SSKJ²
ščávje -a s (ā)
nizko, neurejeno, gosto razraščeno malo vredno rastlinje: pašnike je preraslo ščavje; posekati ščavje; preriti se skozi ščavje; bodičasto ščavje / gosto obrežno ščavje / ekspr. populiti ščavje na gredi plevel
// slabš. rastlinje sploh: njen vrt je poln ščavja
● ekspr. v reviji je bilo le dolgočasno ščavje dolgočasni članki, spisi; slabš. kaj mi nosiš to ščavje nelepe rože
SSKJ²
ščávnica -e ž (ȃ)
nav. mn., bot. rastline s kolenčastim steblom in enojnim cvetnim odevalom; dresnovka
SSKJ²
ščávnjek -a m (ȃ)
nar. prekmursko posoda za pomije: nesti svinjam hrano v ščavnjeku
● nar. prekmursko otroci so na pašniku nabirali ščavnjek kislico
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ščávo -a m (ȃ)
slabš., v italijanskem okolju Slovenec, (južni) Slovan: za to dejanje so obdolžili ščave / kot psovka poberi se, ščavo
SSKJ²
ščebèt -éta [tudi ščəbet] m (ȅ ẹ́)
ščebetanje: ptičji ščebet; ščebet lastovk / ščebet žensk
SSKJ²
ščebetánje -a [tudi ščəbetanje] s (ȃ)
glagolnik od ščebetati: ščebetanje lastovk / ščebetanje otroka / živahno ščebetanje deklet
SSKJ²
ščebetáti -ám tudi -éčem [tudi ščəbetati] nedov. (á ȃ, ẹ́)
1. oglašati se s kratkimi, nerazločnimi glasovi: lastovke ščebetajo; na strehah so ščebetali vrabci; ob nevihti sinice nemirno ščebetajo / otročiček že ščebeta
2. ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: ženske so ščebetale o tem, kar se je zgodilo
    ščebetáje :
    lastovke so ščebetaje obletavale zvonik; otroci so se vračali domov, veselo ščebetaje
    ščebetajóč -a -e:
    ščebetajoče sinice na vrtu
SSKJ²
ščebetàv -áva -o [tudi ščəbetav-] prid. (ȁ á)
ki (rad) ščebeta: ščebetave lastovke / ekspr. ščebetavi otroci
SSKJ²
ščebljáti -ám [tudi ščəbljati] nedov.(á ȃ)
čebljati: dekleta so živahno ščebljala / lastovke ščebljajo
    ščebljáje :
    otroci so se veselo ščebljaje vračali domov
SSKJ²
ščegèt -éta [ščəget in ščeget] m (ȅ ẹ́)
ščegetanje: ščeget po podplatih; ščeget s slamico / kadar ga je pogledala, je čutil ščeget po telesu
SSKJ²
ščegetánje -a [ščəgetanje in ščegetanje] s (ȃ)
glagolnik od ščegetati: zaradi ščegetanja se je začela glasno smejati; ščegetanje po podplatih / že po prvem kozarcu vina je čutil prijetno ščegetanje po vsem telesu
SSKJ²
ščegetáti -ám tudi -éčem stil. -áčem [ščəgetati in ščegetati] nedov. (á ȃ, ẹ́, á)
1. s premikanjem rahlo dotikajočega se predmeta povzročati dražeč občutek, ki sili k smehu, refleksnim gibom: fant je ščipal in ščegetal sošolce; ščegetati po podplatih, pod brado, za vratom; ščegetati s slamico / senene bilke, ki so mu padle za srajco, so ga ščegetale; britje ga ščegeta; brezoseb. mene sploh ne ščegeta; pren., ekspr. njene besede so ga ščegetale okoli srca, pri srcu
2. delovati na organizem tako, da nastane reakcija; dražiti2: prah ščegeta pljuča / pečenka ga prijetno ščegeta v nos
● ekspr. pijača ga je ščegetala po grlu povzročala pekoč občutek; ekspr. med govorom ga je večkrat ščegetal smeh bi se rad smejal
    ščegetajóč -a -e:
    ščegetajoč prah; prijetno ščegetajoč vonj
SSKJ²
ščegetàv -áva -o [ščəgetav- in ščegetav-] prid. (ȁ á)
dražljiv: ščegetav vonj po pečenki / njegov ščegetavi smeh
SSKJ²
ščegetávček -čka [ščəgetau̯čək in ščegetau̯čək] m (ȃ)
anat. majhen nabrekljiv organ zunanjega ženskega spolovila: masirati ščegetavček; draženje, stimulacija ščegetavčka / nabrekel ščegetavček
SSKJ²
ščegetljív -a -o [ščəgetljiv- in ščegetljiv-] prid.(ī í)
1. občutljiv za ščegetanje: ščegetljiva koža; ščegetljiva mesta na telesu / bolnik je bil ščegetljiv; ščegetljiva kobila
2. dražljiv: ščegetljiv vonj po čebuli / ščegetljiva zgodba
    ščegetljívo prisl.:
    ščegetljivo se smejati
SSKJ²
ščegetljívost -i [ščəgetljivost in ščegetljivost] ž (í)
lastnost, značilnost ščegetljivega: ščegetljivost kože
SSKJ²
ščèk medm. (ȅ)
posnema glas srake: šček, šček, šček, se oglaša sraka
SSKJ²
ščekánje tudi ščékanje -a s (ȃ; ẹ̑)
nar. bevskanje: ščekanje lisice, psa
SSKJ²
ščekár -ja m (á)
nar. pastir, ki molze: ščekar je pomolzel ovce
SSKJ²
ščekáti -ám tudi ščékati -am nedov. (á ȃ; ẹ̑)
1. oglašati se z glasom šček: v daljavi so ščekale srake
2. nar. bevskati: pes je besno ščekal
SSKJ²
ščekèt -éta m (ȅ ẹ́)
glagolnik od ščeketati: ščeket psov / materin ščeket ni nič zalegel
SSKJ²
ščeketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
1. oglašati se z glasom šček: srake ščeketajo
2. nar. bevskati: lisica, pes ščeketa / ta ženska že spet ščeketa zadirčno govori, se jezi
SSKJ²
ščêkniti -em dov. (é ȇ)
nar. bevskniti: psi so le še poredko ščeknili / ne bodo prišli, je ščeknil zadirčno rekel
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ščemênje -a [ščəmenje tudi ščemenje] s (é)
glagolnik od ščemeti: ščemenje je prenehalo / začutil je ščemenje v glavi, rokah
SSKJ²
ščeméti -ím [ščəmeti tudi ščemeti] nedov., ščemì tudi ščêmi (ẹ́ í)
povzročati zlasti v očeh rahlo bolečino, ki sili k drgnjenju: dim, premočna svetloba me ščemi / luč, sonce ščemi v oči / nos ga ščemi; z alkoholom razkužena rana jo je ščemela; od vetra me ščemi po obrazu; brezoseb. v grlu ga ščemi
    ščemèč -éča -e:
    ščemeč dim; ščemeče solze
SSKJ²
ščenè -éta s (ȅ ẹ́)
1. slabš. majhen, zanikrn pes: ščene je veselo skakalo; gledal je kot polito ščene boječe, preplašeno
// slabš. pes sploh: kaj bo s tem starim ščenetom
2. nizko pohleven, bojazljiv človek: to ščene ne bo nič doseglo
SSKJ²
ščênec -nca m (é)
knjiž. ščene: ščenec je lajal / le kaj bo ta ščenec naredil
♦ vet. odščipnjeni vrh podkovskega žeblja
SSKJ²
ščèp ščêpa in ščèp -a in -à [druga oblika ščəp] m (ȅ é; ə̏ ə̀, ȁ)
1. kar nastane s stikom konic navadno prvih treh prstov: narediti ščep / dati prste v ščep
2. z rodilnikom količina česa, ki se lahko naenkrat zagrabi, drži s konicami teh prstov: dati v jed ščep soli; ščep tobaka / sladkorja je komaj za ščep zelo malo
// ekspr. zelo majhna količina česa sploh: dati ptičkom ščep prosa / nima niti ščepa moke prav nič
3. zastar. ščip, polna luna: ščep in mlaj
SSKJ²
ščêpec -pca in ščèpec -pca in ščepèc -pcà [druga in tretja oblika ščəpəc] m (é; ə̀; ə̏ ȁ)
1. kar nastane s stikom konic navadno prvih treh prstov: pokaži, kaj je ščepec / dati prste v ščepec; v ščepcu je prinesla pesek
2. z rodilnikom količina česa, ki se lahko naenkrat zagrabi, drži s konicami teh prstov: jedi dodati ščepec popra, soli; ponudil mu je ščepec tobaka / vsega je komaj za ščepec zelo malo
// ekspr. zelo majhna količina česa sploh: za večerjo je imela ščepec riža / niti ščepca cimeta nima doma prav nič; pren. hoče vsaj ščepec sreče
● ekspr. njegovo govorjenje nima niti ščepca soli je zelo neumno, vsebinsko prazno
SSKJ²
ščepériti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
postavljati v pokončen, štrleč položaj: ptice so ščeperile perje / fant je ščeperil obrvi mrščil
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: pav ščeperi rep
    ščepériti se 
    1. dobivati pokončno, štrleče perje: škorec se je ščeperil
    2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: po gredah se je ščeperil osat / pod nosom se mu ščeperijo brki; pren. v njenem srcu se ščeperi sovraštvo
    3. ekspr. postavljati se, ponašati se: ščeperi se z novo obleko / celo ščeperi se s svojim izdajstvom baha
    4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se ščeperiš, doma si pa ne upaš nič reči / za mizo se je ščeperil moj znanec
    ščeperèč -éča -e:
    vrabec je čivkal, ščepereč repek
SSKJ²
ščepéti -ím [ščəpeti tudi ščepeti] nedov. (ẹ́ í)
star. skeleti, peči: oči so ga ščepele od svetlobe
    ščepèč -éča -e:
    ščepeč dim
SSKJ²
ščepíca -e ž (í)
star. trščica: iz rane mu je izvlekel več ščepic / lesena ščepica
SSKJ²
ščét -í ž, daj., mest. ed. ščéti in ščêti (ẹ̑)
star. krtača: čistiti sod s ščetjo / ščet iz konjske žime, jeklene žice
● star. ostriči se na ščet na krtačo; star. lasje mu stojijo kot ščet pokonci; star. dlaka, naježena kot ščet zelo
SSKJ²
ščetár -ja m (á)
izdelovalec ščetk: zaposlen je bil kot ščetar
SSKJ²
ščetárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na ščetarje ali ščetarstvo: ščetarska delavnica / ščetarski svedri; ščetarske škarje / ščetarski izdelki / ščetarska obrt
SSKJ²
ščetárstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje ščetk: pletarstvo in ščetarstvo
SSKJ²
ščetáti -ám in ščétati -am nedov. (á ȃ; ẹ̑)
star. krtačiti: ščetati uniformo / ščetati živali
SSKJ²
ščetíca -e ž (í)
star. ščetka: očistiti s ščetico / ščetica za zobe / sirkova ščetica sirkova krtača
● zastar. risal je s ščetico s čopičem
♦ bot. divja ščetica rastlina z vijoličastimi cveti v socvetju in listi, ki so po robu goli ali bodičasti, Dipsacus fullonum
SSKJ²
ščetína -e ž (í)
trša dlaka, zlasti pri prašiču: odstranjevati, strgati ščetine; poraščen z gostimi ščetinami; njegovi lasje so trdi kot ščetine / ekspr. teh nekaj ščetin še ni brada kocin / krtača, zobna ščetka iz naravnih ščetin
// kar je tej dlaki podobno: perlonske ščetine omela; čopič iz umetnih ščetin
♦ gozd. ščetina zatrgani del pri štoru, pri tramu; zool. tipalne ščetine trše, resaste dlake nekaterih živali, s katerimi tipajo
SSKJ²
ščetínar -ja m (ȋ)
1. ekspr. s ščetinami porasla žival, zlasti prašič: nakrmiti ščetinarje / divji ščetinar
2. nekdaj kdor nakupuje in prodaja ščetine:
SSKJ²
ščetínast -a -o prid. (í)
1. ki je iz ščetin: ščetinasta krtača
2. nav. ekspr. porasel s ščetinami: ščetinasta žival
3. ekspr. trd kot ščetina: ščetinasti lasje; ščetinaste obrvi
    ščetínasto prisl.:
    ščetinasto dlakava rastlina
SSKJ²
ščetínec -nca m (ȋ)
ekspr. s ščetinami porasla žival, zlasti prašič: v hlevu so krulili lačni ščetinci
SSKJ²
ščetínica -e ž (í)
ekspr. manjšalnica od ščetina: odstraniti ščetinice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ščetíniti -im nedov. (í ȋ)
postavljati v položaj, kot so bodice pri ježu: pes ščetini dlako in laja; sokol je ščetinil perje okoli vratu / ekspr. gubančil je čelo in ščetinil brke mrščil
● ekspr. od jeze so se mu ščetinili brki zelo se je jezil; ekspr. nad čelom so se mu ščetinili lasje je imel zelo kratke, pokonci stoječe lase
SSKJ²
ščetínje -a s (ȋ)
več ščetin, ščetine: prašičje ščetinje / ekspr. obril si je ščetinje kocine
SSKJ²
ščetínovec -vca m (í)
zastar. ščetinar, ščetinec: zaklati ščetinovca
SSKJ²
ščetínovka -e ž (í)
bot. trava s ščetinastimi listi in vijoličastimi klaski; volk
SSKJ²
ščétka -e ž (ẹ̑)
manjša priprava za čiščenje in gladenje iz šopov ščetin, žic, vstavljenih v lesen, plastičen hrbet: očistiti s ščetko; mehka, trda ščetka / zobna ščetka; ščetka za nohte / sesalec s ščetkami za čiščenje knjig, sten
// krtača: loščilna, žična ščetka; ščetka za odstranjevanje blata
● ekspr. v ščetko pristriženi brki zelo na kratko, tako da stojijo pokonci
♦ čeb. prvi členek stopalca zadnjih nog z dlačicami, s katerimi čisti čebela s telesa cvetni prah; elektr. prevodnik, ki vzdržuje električno zvezo med nepremičnimi in gibljivimi deli stroja, aparata; lov. šop temnejše, grobe dlake na zunanji strani zadnjih nog srnjadi
SSKJ²
ščétkanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od ščetkati: ščetkanje las / ščetkanje obleke
SSKJ²
ščétkar -ja m (ẹ̑)
izdelovalec ščetk: zaposlen je kot ščetkar; ščetkar in metlar
SSKJ²
ščétkarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ščetkarje ali ščetkarstvo: ščetkarski izdelki / ščetkarski obrat; ščetkarska obrt
SSKJ²
ščétkarstvo -a s (ẹ̑)
obrt za izdelovanje ščetk: pletarstvo in ščetkarstvo
SSKJ²
ščétkast -a -o prid. (ẹ̑)
ekspr. podoben ščetki: ščetkasti lasje
    ščétkasto prisl.:
    ščetkasto pristriženi brki
SSKJ²
ščétkati -am nedov. (ẹ̑)
čistiti, gladiti s ščetko: ščetkati lase, zobe; ščetkati si nohte / ščetkati čevlje, obleko krtačiti
♦ usnj. ščetkati usnje
SSKJ²
ščétkica -e ž (ẹ̑)
manjšalnica od ščetka: očistiti s ščetkico / ščetkica za zobe
SSKJ²
ščí -ja m (ȋ)
v ruskem okolju juha iz mesa in zelenjave, navadno zelja: krožnik ščija; boršč in šči
SSKJ²
ščína -e ž (í)
nar. primorsko trščica: ščina se mu je zasadila v nogo
SSKJ²
ščínk1 -a m (ȋ)
posamezen glas pri ščinkanju: razločil je vsak ščink ščinkavca
// ščinkanje: poslušati vesel ščink
SSKJ²
ščìnk2 medm. (ȉ)
posnema glas ščinkavca: oglasil se je ščinkavec: ščink, ščink
SSKJ²
ščínka -e ž (ȋ)
nar. primorsko frnikola: igrati se s ščinkami
SSKJ²
ščínkanje -a s (ȋ)
glagolnik od ščinkati: ščinkanje ščinkavcev
SSKJ²
ščínkati -am nedov. (ȋ)
oglašati se z glasom ščink: ščinkavec ščinka
SSKJ²
ščínkavček -čka m (í)
manjšalnica od ščinkavec: ščinkavček in taščica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ščínkavec -vca m (í)
manjša ptica pevka, katere samec je po prsih rdeče rjav: ščinkavec poje; strnadi in ščinkavci
● star. kakšnega ščinkavca imaš (od mraza) rdeč nos
♦ zool. ščinkavci manjše ptice pevke z razmeroma kratkim repom in kratkimi krili, Fringillidae
SSKJ²
ščínkavka -e ž (í)
samica ščinkavca: ščinkavka dela gnezdo
SSKJ²
ščínklja -e ž (ȋ)
ekspr. ščinkavka: poslušati petje ščinklje in ščinkavca
SSKJ²
ščíp -a m (ȋ)
1. luna, ko je vidna vsa njena površina: mlaj in ščip / nocoj bo ščip
// čas, ko je taka luna: bilo je ob ščipu
2. zastar. uščip: vsak ščip ga je skelel
SSKJ²
ščipálec -lca [ščipau̯ca in ščipalca] m (ȃ)
1. zastar. ščipalnik: z nosu mu je padel ščipalec
2. nav. mn., zool. pajkovci s kratkim glavoprsjem in dolgim, členastim zadkom s strupnico na zadnjem členu, Scorpiones: ščipalci, pajki in pršice / navadni ščipalec
SSKJ²
ščipálen -lna -o prid. (ȃ)
navadno v zvezi ščipalne klešče kleščam podobna priprava za ščipanje, preščipavanje, zlasti žice: uporabljati ščipalne klešče
SSKJ²
ščipálka -e [ščipau̯ka in ščipalka] ž (ȃ)
1. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila: otrok ji je podajal ščipalke; lesena, plastična ščipalka; košarica, vrečka za ščipalke / ščipalke za obešanje perila
// majhna priprava iz dveh krakov za pripenjanje česa sploh: robovi prta na mizi so bili pritrjeni s ščipalkami / ščipalke za lase
2. mn., navadno v zvezi klešče ščipalke kleščam podobna priprava za ščipanje, preščipavanje, zlasti žice: navadne klešče in klešče ščipalke
♦ zool. ščipalnica
SSKJ²
ščipálnica -e ž (ȃ)
mn., star. ščipalne klešče, klešče ščipalke: ščipalnice so se pokvarile / žične ščipalnice
♦ zool. vsaka od kleščam podobnih pipalk pri ščipalcih in paščipalcih
SSKJ²
ščipálnik -a m (ȃ)
očala, ki se pritrdijo na nos: natakniti si ščipalnik; nosil je pozlačen ščipalnik z vrvico
♦ vet. kopitni ščipalnik kopitne klešče
SSKJ²
ščípanje tudi ščipánje -a s (í; ȃ)
glagolnik od ščipati: ščipanja in žgečkanja ne prenese / ščipanje poganjkov / ščipanje po trebuhu / ščipanje voznih listkov
♦ kozm. masaža, pri kateri se koža rahlo ščipa
SSKJ²
ščípati -am tudi -ljem nedov., tudi ščipála (í)
1. s stiskanjem manjše površine kože s konci (prvih treh) prstov povzročati bolečino: ščipal ga je, da bi ga zbudil; otroci so se ščipali / ščipal jo je v prst, roko
2. s stiskanjem s konci (prvih treh) prstov, s kako ostro pripravo
a) krajšati, zmanjševati: ščipati pujskom parklje, zobe; ščipati si nohte
b) odstranjevati: ščipati poganjke
3. ekspr. povzročati sunkovite bolečine: v levi nogi ga je ščipal revmatizem / lakota jo ščipa v želodcu
// brezoseb. imeti take bolečine, navadno v trebuhu: otroka spet ščipa / ščipa ga po trebuhu, v črevesju
4. ekspr. povzročati neprijeten, pekoč občutek: dim jih je ščipal v oči / mraz je ščipal v lica, obraz
● ekspr. ne ve, kaj jo ščipa, da je tako nerazpoložena vznemirja, muči; v vlaku je sprevodnik ščipal vozne listke, vozovnice luknjal in jih s tem delal neveljavne za drugo vožnjo
    ščipajóč -a -e:
    ščipajoč odvečne poganjke, je poškodoval steblo; ostro ščipajoč mraz
SSKJ²
ščípec -pca m (ī)
zastar. ščep, ščepec: dodati ščipec soli
● zastar. popravil si je ščipec na nosu ščipalnik
♦ zool. ščipci kleščam podobni kožni izrastki pri nekaterih iglokožcih
SSKJ²
ščípek -pka m (ī)
nar. vzhodno šipek: na pobočju se je razrasel ščipek / divji ščipek
SSKJ²
ščipljáj -a m (ȃ)
stisk manjše površine kože s konci (prvih treh) prstov, s katerim se povzroča bolečina: začutila je njegov ščipljaj
SSKJ²
ščípniti -em dov. (í ȋ)
uščipniti: rahlo jo je ščipnil v lice
SSKJ²
ščír -a m (ȋ)
vrtn., navadno v zvezi repati ščir okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti, Amaranthus caudatus: gojiti repati ščir
SSKJ²
ščírnica -e ž (ȋ)
nav. mn., bot. rastline s celorobimi listi in drobnimi belkasto zelenimi, rumenimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Amaranthaceae:
SSKJ²
ščít -a m (ȋ)
1. nekdaj nekoliko izbočena ploščata priprava, ki se v boju drži v roki, da ščiti človeka pred udarci, vbodi: nasprotnik je udarjal po ščitu; kovinski, lesen ščit; okrogel, ovalen ščit; kopje in ščit; postavil se je predenj kot ščit / bojni ščit; pren., ekspr. prijatelja je uporabila za svoj ščit
2. ploskev v obliki ščita, na kateri je naslikan, vdelan simbolični znak, navadno grb: grbovni ščit; ščit z grbom celjskih grofov / mrliški ščit plošča z grbom in podatki o umrlem
3. priprava, del priprave, ki kaj ščiti; ščitnik: pritrditi ščit; celuloiden, plastičen ščit; ščit za vrata / dati knjigo v ščit v ščitni ovitek; kapa s ščitom s ščitkom
4. knjiž. napisna plošča, tabla: na posebnem ščitu je bilo napisano ime firme / reklamni ščiti
● zastar. kot nezakonska mati je bila brez ščita in varstva brez zaščite; publ. publika je pisatelja dvignila visoko na svoj ščit postavila ga je za svojega idejnega voditelja in zaščitnika; vznes. vrni se iz boja s ščitom ali na njem zmagaj ali umri v boju
♦ geol. ščit najstarejši geološko nespremenjeni del celine; teh. toplotni ščit obloga čelnih ploskev kabine vesoljske ladje, rakete, ki ščiti naprave, posadko pred previsokimi temperaturami pri prehodu skozi zračne plasti; varilni ščit priprava, ki ščiti obraz pri obločnem varjenju; zool. ščit del zunanjega ogrodja nekaterih živali
SSKJ²
ščítar -ja m (ȋ)
zool., navadno v zvezi komar ščitar komar, ki prenaša povzročitelja rumene mrzlice, Aedes aegypti: pičil ga je komar ščitar
♦ zool. ščitarji hrošči s ščitasto razširjenim hrbtnim delom oprsja in pokrovkama, Cassida
SSKJ²
ščítarica -e ž (ȋ)
nav. mn., pal. izumrle ribe, pri katerih sta glava in sprednji del telesa pokrita s koščenimi ploščami, Placoderma:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ščítarka -e ž (ȋ) zool.
1. kobra: pičila ga je ščitarka / kača ščitarka
2. azijska žaba s širokimi usti in močnimi čeljustmi, Scutiger schmidti:
SSKJ²
ščítast -a -o prid. (ȋ)
ki ima obliko ščita: ščitaste luske; pikapolonica s ščitastimi perutmi / ščitasta oblika
♦ anat. ščitasti hrustanec ščitu podoben hrustanec v grlu; bot. ščitasti list list, ki ima pecelj sredi listne ploskve; zool. ščitasta uš majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove; kapar
SSKJ²
ščítec -tca m (ȋ)
knjiž. ščitek: prišiti ščitec na čepico; usnjen ščitec / ščitec z grbom / pred kaminom je kovinski ščitec ščitnik
SSKJ²
ščítek -tka m (ȋ)
1. trd, navzven upognjen del pokrivala, ki ščiti čelo, oči: prišiti ščitek na čepico; plastičen, usnjen ščitek / kapa s ščitkom
// temu podobna priprava, ki ščiti oči pred premočno svetlobo: pred očmi je držal zelen ščitek
2. nav. ekspr. manjšalnica od ščit: s ščitkom prestrezati udarce / ščitek s celjskim grbom / ščitek za ušesa ščitnik / knjiž. na vratih je ščitek z imenom stanovalca napisna ploščica, tablica
♦ bot. ščitek ščitu podoben klični list pri travah, žitih, spremenjen v sesalni organ; šport. repni ščitek kos pločevine, ki ščiti rep smučke
SSKJ²
ščíten -tna -o prid. (ȋ)
ki ščiti: ščitni zid / ščitni ovitek; ščitni trak trak, ki ščiti robove hlač, kril; ščitna očala zaščitna očala
♦ anat. ščitna žleza ščitnica
SSKJ²
ščítiti -im nedov. (í ȋ)
1. biti nameščen kje z namenom, da se kaj ne poškoduje: ovitek ščiti knjigo; premaz ščiti kovino pred rjo / oklep ga je ščitil pred udarci; sončna očala ščitijo pred premočno svetlobo
// biti na takem mestu, da kaj ni deležno česa neprijetnega, nezaželenega: ščitilo ga je drevo; ščititi komu hrbet; gozdovi ščitijo letališče pred vetrovi / votlina nas je ščitila pred dežjem
2. delati, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega: direktor je ščitil svojega nečaka; zmeraj jo ščiti / strupi ščitijo rastlino pred škodljivci
3. delati, da se komu kaj ne zmanjša, odvzame: sindikat ščiti koristi delavcev; ščititi ugled šole / zakon ščiti pravice mladoletnikov
    ščitèč -éča -e:
    ščiteč plamen sveče, se je opekla
SSKJ²
ščítnica -e ž (ȋ)
anat. žleza z notranjim izločanjem v vratu pod ščitastim hrustancem: bolezensko povečana ščitnica; motnje v delovanju ščitnice
SSKJ²
ščítnik -a m (ȋ)
priprava, del priprave, ki kaj ščiti: nad pogonskim kolesom, rezilom je ščitnik; natakniti, odstraniti, pritrditi ščitnik; gumijast, kovinski ščitnik; ščitnik iz celuloida, stekla; ščitnik za prestrezanje blata / gleženjski, komolčni ščitnik elastičen povoj za gleženj, komolec; ščitnik za kolena / kapa s ščitnikom s ščitkom
SSKJ²
ščitoglávec -vca m (ȃ)
nav. mn., pal. izumrle dvoživke s ploščatim oklepom na glavi, Stegocephala:
SSKJ²
ščitonósec -sca m (ọ̑)
nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec, ki nosi ščit z grbom: vojvodov ščitonosec
SSKJ²
ščitonóša -e tudi -a m (ọ̄)
nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec, ki nosi ščit z grbom: biti ščitonoša
SSKJ²
ščítovka -e ž (ȋ)
vrtn. sobna rastlina z velikimi suličastimi listi, Aspidistra elatior:
SSKJ²
ščrléti -ím nedov. (ẹ́ í)
nar. ščebetati, čebljati: lastovke ščrlijo
SSKJ²
ščúka -e ž (ú)
1. sladkovodna roparska riba z velikim, račjemu kljunu podobnim gobcem: loviti ščuke; krapi, postrvi in ščuke; biti hiter kot ščuka / za večerjo je bila ščuka v omaki
♦ zool. morska ščuka do 1 m dolga, v obalnem pasu živeča morska roparska riba, Sphyraena sphyraena
2. ekspr. kdor svoj (družbeni) položaj brezobzirno izrablja v svojo korist: ni se dobro zameriti ščukam / politične ščuke
SSKJ²
ščúkast -a -o prid. (ú)
ekspr. tak kot pri ščuki: ščukasta glava
♦ vet. ščukasto zobovje zobovje pri konju, psu, pri katerem sekalci spodnje čeljusti segajo pred sekalce zgornje čeljusti
SSKJ²
ščúkec -kca m (ȗ)
zool., v zvezi dolgokljuni ščukec severnoameriška sladkovodna riba s kljunu podobnim gobcem, Lepisosteus osseus: loviti ščukce
SSKJ²
ščúkica -e ž (ú)
manjšalnica od ščuka: uloviti ščukico; ščukice in ostriži
SSKJ²
ščúkin -a -o (ȗ)
pridevnik od ščuka: okusno ščukino meso
SSKJ²
ščúrek -rka m (ú)
1. temno rjava žuželka iz družine murnov, ki živi v hišah: v shrambi so se zaredili ščurki; bilo jih je kot ščurkov zelo veliko; ko je vstopil, so se poskrili kot ščurki / kuhinjski ščurek
2. nar. primorsko temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren: cvrčanje ščurkov
♦ tekst. ščurek leseni tulec, skozi katerega teče nit s kolovrata; zool. gozdni ščurek ščurku podobna žuželka, ki živi v gozdu, Ectobius lapponicus
SSKJ²
ščúrkast -a -o prid. (ú)
ekspr. tak kot pri ščurku: ščurkasto gomazenje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ščúrkov -a -o prid. (ú)
etn., v zvezi ščurkov skedenj pastirska igrača v obliki hišice iz leskovih paličic, znana na Tolminskem:
SSKJ²
ščuváč -a m (á)
hujskač: obrekljivci in ščuvači
SSKJ²
ščuválec -lca [ščuvau̯ca tudi ščuvalca] m (ȃ)
hujskač: prijeli so nekaj ščuvalcev in kalivcev miru / vojni ščuvalci
SSKJ²
ščuválen -lna -o prid. (ȃ)
hujskaški: ščuvalen govor
SSKJ²
ščúvanje tudi ščuvánje -a s (ú; ȃ)
glagolnik od ščuvati: ščuvanje psa na neznanca / ščuvanje k uporu
SSKJ²
ščúvati -am tudi -újem nedov. (ú)
povzročati, da postane kdo napadalen, popadljiv: ščuvati psa na neznanca
// spodbujati k dejanjem, slabim, škodljivim za družbo; hujskati: sina je ščuvala k maščevanju; ščuvati ljudstvo proti vladi
    ščuvajóč -a -e:
    to je bil ščuvajoč govor
SSKJ²
šè člen. (ȅ)
1. izraža nadaljevanje trajanja, obstajanja česa: on še dela, živi; ali jo še poznaš; zgodaj je, vsi še spijo; kriza še traja; vstopnice so še v prodaji / bil je še dan, a v gozdu je bilo že temno; zunaj je še toplo / še je bolan; še so pošteni ljudje na svetu; še je sposoben čustev / države se še naprej oborožujejo; še vedno redno telovadi
2. z zanikanim povedkom izraža, da se (pričakovano) dejanje ali stanje do trenutka govorjenja ne uresniči: ni še prišel; tega še nisem vedel; predstava se še ni začela; sonce še ni zašlo; tega še ni mogoče popraviti / do zdaj se še ni oglasil; kaj takega še nikoli nisem doživel, videl
// izraža omejitev stanja, trditve do trenutka govorjenja: ni še čas za akcijo; nisi še prepozen; to še ni nobena starost; nisem še zdrav
3. izraža ponovitev dejanja ali stanja: povabila jih je, naj še pridejo; zvečer se bomo še videli; še zapleši / še boš vesel, čeprav si zdaj žalosten / navdušeni gledalci so vzklikali: še, še
4. izraža dopustitev dejanja ali stanja: še padla bo, če ne bo pazila; to ti bo vendarle še uspelo; še zbolel bo zaradi skrbi; s tem bodo morda še zadovoljni / kar naj gre, se bo že še kesal
// izraža možnost uresničitve dejanja: pridelke so pred snegom še pospravili, drv pa niso pripravili; kritiko bi še prenesel, ne pa žalitev; na vlak boš še prišel, na avtobus pa ne
// poudarja uresničljivost dejanja: vi boste to še dočakali; gotovo bo še prišel, kar počakaj
5. izraža dodajanje: tam so ostali še dva meseca; prišla sta še oče in brat; igrati še dve partiji; prinesite še eno pivo; dolij še malo vode; elipt. daj mi še / še nekaj se je zgodilo; še to ti moram povedati; govori z njim še enkrat; še malo potrpite / ob koncu bi še dodal, pripomnil / dela v tovarni, poleg tega pa še študira; sama hudobija te je. Pa še nesramen si; zmerjal ga je in povrhu še pretepel / o tem bodo povedali svoje mnenje arhitekti, urbanisti in še kdo; ali niso tudi pri vas vlomili? Še tega bi bilo treba
// poudarja, da je navedena količina preostanek od večje količine: od stotaka mu je ostalo še deset evrov; do cilja je imel samo še sto metrov
6. izraža, da kaj ni omejeno na navedeno: še odrasli se ga bojijo; to je huda pijača še za krepkega moža / še celo z učitelji se prepira; izkoristil je vsako, še tako majhno prednost; še tisto malo nam ne privoščijo / tam ne moreš uspeti, če si še tako prizadeven; če še tako prosiš, tega ne dovolim
// krepi zanikanje s poudarjenim izključevanjem: včasih še za kruh nima; zanj se še zmeni ne / še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela; pog. kaj še tega ne veš, kako ji je ime
7. izraža presenetljivost česa: zjutraj je šla še v službo, zvečer je bila že mrtva; nisem vsega porabil, še ostalo mi je; nazadnje je še pametno ravnal
8. poudarja navedeni čas z izključevanjem poznejšega: vse bom še danes uredil; še jutri lahko to dobite; še včeraj bi bilo mogoče / ne bodi nestrpna, še nocoj bo prišel
9. v nikalnem stavku, z izrazom mere, količine izraža nedoseženost kake mere, količine: še petnajst let ni stara; še tri kilograme ne tehta / še malo ji ni podoben sploh ji ni podoben
10. poudarja pomen besede, na katero se nanaša: še zadovoljen boš, če jo boš dobil; obleka je še kar dobra; na sina je še posebej ponosna; še rad bo delal; čevlji so še skoraj novi; elipt. kako pa kaj zdravje? Še kar / napad jih je zmedel, še zlasti, ker je bil ranjen tudi poveljnik
11. navadno s primernikom krepi pomen primernika: pot je bila še daljša, kot smo predvidevali; bilo je še lepše; zdaj je še na slabšem kot prej; otrok se je še tesneje privil k materi / hotela se je še bolj poučiti o vsem; znal je še manj kot mi; še več bi pojedel, ko bi imel / ne strinjam se z njim, še več, preziram ga; osebe niso plastične, še manj pa psihološko izdelane in tudi psihološko niso izdelane
// s presežnikom omejuje presežnik: predstava ni navdušila, še najboljša je bila glasba; ta mu je še najbolj všeč
12. navadno v zvezi s kaj izraža močno zanikanje: kaj takega niso hoteli niti slišati, kaj še verjeti; naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo
● ekspr. kje je še cilj cilj je daleč; ekspr. vse bi še bilo kako, če bi le otrok ne zbolel izraža zadovoljivo, znosno stanje; ekspr. kaj takega pa še ne izraža ogorčenje, zgražanje; pog. toliko me je še trgovca, da ne prodajam pod ceno toliko trgovskega duha imam; ekspr. o tem se mu še sanja ne o tem nič ne ve; ekspr. si naredil izpit? Še vprašaš izraža samoumevnost pritrditve; ekspr. vzemi ga, še bog če te mara izraža hvaležnost, zadovoljstvo; ekspr. to ga bo še drago stalo bo imelo zanj slabe posledice; ekspr. ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še ne; ekspr. smem v kino? Kaj (pa) še, uči se izraža zavrnitev; ekspr. ni se izdal, v resnici pa mu je bilo še kako žal zelo; še kakšen ekspr. hišo ima, pa še kakšno zelo lepo, veliko; ekspr. tudi mi imamo naravne lepote, pa še kakšne velike; ekspr. spomin ima, pa še kakšen zelo dober; ekspr. nima ga rad, še manj pa koga drugega tudi drugih nima rad; pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. še sreča, da je prišel izraža veselje, zadovoljstvo; pog., ekspr. veliko slabega govorijo o njem. Pa še res je marsikaj v teh govoricah je resnično; ekspr. spet si vse polil. Samo še enkrat izraža grožnjo, svarilo; ekspr. imeli so dela še in še zelo veliko; ekspr. lahko bi še in še naštevali dolgo; star. če bi imel svojega konja, bi bilo že še bi za silo shajal; kar je preveč, še s kruhom ni dobro če je v čem presežena prava mera, ni koristno; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti
SSKJ²
šebeník tudi šébenik -a m (í; ẹ̑)
1. bot. divja ali okrasna rastlina s celimi listi in navadno rumenimi cveti, Erysimum: kranjski šebenik
2. grmičasta vrtna ali lončna rastlina z dišečimi rumenimi ali rjavimi cveti, vrtn. zlati šeboj: vonj šebenika
SSKJ²
šebój -a m (ọ̑)
vrtn., navadno v zvezi zlati šeboj grmičasta vrtna ali lončna rastlina z dišečimi rumenimi ali rjavimi cveti, Cheiranthus cheiri: vonj šeboja
SSKJ²
šéd -a m (ẹ̑)
grad. streha, zlasti pri industrijskih objektih, ki ima v prerezu obliko trikotnikov, četrtin kroga: objekt s šedom; v prid. rabi: šed streha šedasta streha
SSKJ²
šédast -a -o prid. (ẹ̑)
grad., navadno v zvezi šedasta streha streha, zlasti pri industrijskih objektih, ki ima v prerezu obliko trikotnikov, četrtin kroga: tovarna ima šedasto streho
SSKJ²
šéf1 -a m (ẹ̑)
kdor vodi delo kake delovne enote: biti, postati šef; razumevajoč, strog šef / šef (železniške) postaje; šef protokola / šef kuhinje, oddelka, strežbe vodja; šef trgovine poslovodja
● pog. ti si pa šef iznajdljiv, pameten
// kdor vodi kako skupino s posebno nalogo: šef diplomatske, gospodarske, vojaške misije / šef države; šef vlade predsednik
SSKJ²
šéf2 -a m (ẹ̑)
nar. vzhodno priprava v obliki cevi za izvlečenje, pretakanje tekočine; natega: stekleni šef
SSKJ²
šéfica -e ž (ẹ̑)
pog. šefinja: šefica je na sestanku
SSKJ²
šéfinja -e ž (ẹ̑)
ženska, ki vodi delo kake delovne enote: šefinja je bila zelo stroga / šefinja oddelka vodja; šefinja v podjetju
// ženska, ki vodi kako skupino s posebno nalogo: šefinja protokola
SSKJ²
šefovánje -a s (ȃ)
opravljanje šefovskih poslov: dolgoletno šefovanje / bilo je v času njegovega šefovanja
SSKJ²
šéfovski -a -o prid.(ẹ̑)
nanašajoč se na šefe: šefovsko delo / šefovska strogost
    šéfovsko prisl.:
    vesti se šefovsko
SSKJ²
šéfovstvo -a s (ẹ̑)
služba šefa: sprejeti šefovstvo v novem oddelku / naveličal se je šefovstva
SSKJ²
šéga tudi šêga -e ž (ẹ́; é) navadno s prilastkom
1. nav. mn. kar se v ustaljeni obliki ponavlja (iz roda v rod) ob določeni človekovi dejavnosti, dogajanju: nekatere šege izginjajo / delovne, ženitovanjske šege; ljudske šege; šege ob poroki, smrti, žetvi / poročil se je po njihovi šegi; po stari šegi je moral priseči
2. star. navada: držal se je ustaljenih hišnih šeg; domače šege / pri njih je bila šega, da so otroci starše vikali
● star. oblečena je bila po najnovejši šegi modi; zastar. ta človek je svoje šege je muhast; drugi kraji, druge šege
SSKJ²
šegàv -áva -o prid.(ȁ á)
ki ima do česa dobrodušno šaljiv odnos: šegav človek; bil je vesel in šegav
// ki izraža, kaže tak odnos: šegav obraz / šegave besede, pesmi; šegavo govorjenje / povedati na šegav način
    šegávo prisl.:
    njene oči so se šegavo ozirale po mizah; šegavo ga je pogledal
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
šegávec -vca m (ȃ)
ekspr. šegav človek: njegov oče je šegavec
SSKJ²
šegávost -i ž (á)
lastnost, značilnost šegavega človeka: njegova šegavost je znana / pesmi so polne šegavosti / smejali so se njegovim šegavostim šalam, domislicam
SSKJ²
šéh -a m (ẹ̑)
šah. položaj v igri, v katerem je napadena dama: preprečiti šeh / preti mu šah šeh položaj v igri, v katerem sta istočasno napadena kralj in dama
SSKJ²
šêjek -jka m (ȇ)
bot. vodna rastlina s plavajočimi listi in velikimi enodomnimi cveti, Hydrocharis: lokvanj in šejek / žabji šejek
SSKJ²
šêjk1 -a m (ȇ) v arabskem okolju
1. starešina, poglavar plemena, vasi: šejk in emir / arabski šejki
2. predstojnik, vodja muslimanske verske skupnosti, ločine:
SSKJ²
šêjk2 in shake -a [šêjk] m (ȇ)
osvežujoča pijača iz čokolade ali drobno zmletega sadja, spenjenega mleka in dodatkov: za malico so si pripravili šejk / bananin, borovničev, jagodni, malinov šejk; šejk z arašidi, mandeljni, višnjami / čokoladni, mlečni šejk
SSKJ²
šêjk3 in shake -a [šêjk] m (ȇ)
hiter ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Amerike: plesati šejk
SSKJ²
šejkát -a m (ȃ)
v arabskem okolju območje, na katerem ima oblast šejk: na tem ozemlju je pet šejkatov
SSKJ²
šejker gl. shaker
SSKJ²
šejtán in šêjtan -a m (ȃ; ȇ)
pri muslimanih zli duh: pred njim so se tresli kot pred šejtanom
SSKJ²
šêk1 in šék -a m (ȇ; ẹ̑)
nar. lisast, marogast vol: irs in šek sta vlekla plug
SSKJ²
šèk2 medm. (ȅ)
1. posnema glas pri udarcu, zamahu: šek, z enim zamahom je razbil okno / porednež, mama te bo šek, šek natepla, pretepla
2. šlek, šlik: aha, tepen si bil, šek šek
SSKJ²
šêka in šéka -e ž (ȇ; ẹ̑)
nar. lisasta, marogasta krava: v hlevu je mukala šeka; sivka in šeka
SSKJ²
šêkast in šékast -a -o prid. (é; ẹ́)
lisast, marogast: šekast pes; šekasta krava / od solz je bila vsa šekasta po obrazu
// pisan, zlasti neprimerno, neskladno: šekast vzorec; šekasta bluza
SSKJ²
šêkec in šékec -kca m (ȇ; ẹ̑)
nar. lisasta, marogasta žival: šekec na dvorišču je žalostno cvilil
SSKJ²
šékel -kla m (ẹ́)
1. denarna enota Izraela: stati dvajset šeklov
2. pri Feničanih, starih Judih utežna enota, približno 8 do 16 gramov: tehtati s šekli
// kovanec s tako težo: plačati šest šeklov
SSKJ²
šekljáti -ám [šəkljati in šekljati] nedov. (á ȃ) nar.
1. tresti, rahljati: šekljati slamarico / če je še tako šekljal hranilnik, ni nič padlo iz njega
2. nepreh. pri premikanju v čem dajati rahle, kratke glasove: zrna v suhem stroku šekljajo
● nar. šekljati s kovanci žvenketati
SSKJ²
šélak -a m (ẹ̑)
kem. smola nekaterih indijskih dreves, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo lakov: uporaba šelaka
SSKJ²
šélakov -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na šelak: šelakov madež
♦ les. šelakova politura
SSKJ²
šelè tudi šèle člen. (ȅ; ȅ)
1. izraža, da je čas, v katerem dejanje nastopi, poznejši, kot se pričakuje: za neprijetno novico je izvedel šele naslednji dan; šele danes mi je to povedal; obiskal nas bo šele za novo leto; vrnil se je šele okrog polnoči; zagledal ga je šele, ko se je ustavil tik pred njim / zdaj šele vem, zakaj je to storil; on je najprej direktor, potem dolgo nič, potem šele človek
2. izraža omejenost na navedeno z izločanjem drugega pred njim: šele on mu je pokazal pravo pot; šele otroci so dali njenemu življenju pravi smisel / šele pred šolo se je spomnil na nalogo / končno stališče bo izoblikovala šele javna razprava; položaj bo jasen šele po volitvah
3. izraža pravkaršnjo izvršitev dejanja: kam spet odhajaš, saj si šele prišel / šele zaspala je, pa so jo že zbudili
4. izraža omejevanje na določeno mero, navadno manjšo od pričakovane: prehodil je šele dva kilometra; stara je šele dvanajst let; ura je šele osem / to je šele prva faza gradnje; pri branju knjige sem šele na tretji strani
5. poudarja visoko stopnjo, mero: že zdaj je razburjen, kako bo šele ogorčen, ko bo vse izvedel; z očetom sta šele velika prijatelja; na morju mora biti šele vroče, ko že tu komaj dihamo / elipt. vsem se je prikupil, kako šele njej
// navadno v zvezi kaj šele izraža močno zanikanje, zavrnitev: od strahu ni mogla narediti niti koraka, kaj šele zbežati; nimata denarja niti za hrano, kaj šele za hišo / star. takemu človeku ne bi zaupal psa, kam šele sina
6. v vezniški rabi, v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi šele ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem: šele ko se je vreme izboljšalo, so odpluli; šele ko je odjezdil, je stekla v hišo; šele ko sem ponovil vprašanje, me je razumela
● star. moral sem šele premagati nasprotovanje prestrašenih prebivalcev najprej; ekspr. to bomo šele videli izraža dvom, pomislek
Število zadetkov: 97669